Benetke, moj dom, moj kraj rojstva iz prejšnje inkarnacije

Že od malih nog obožujem italijansko hrano, pizzo, pašto,.., kar sicer ni nič nenavadnega, sploh pa za nas ob meji živeče, ne…

Srce mi zaigra ob italijanski glasbi, najbolj klasični, pa ob pogledu na njihovo arhitekturo, umetnost…

Ampak, ko sem leta 1982 stara natanko 11 let prvič videla Benetke, sem začutila tako močno melanholično hrepenenje… , da si ga nisem znala pojasniti, niti ga ne znam sedaj opisati.

OGLAS

Nekaj podobnega sem kasneje, preden sem se poročila, začutila, ko je takratni moj prijatelj (kasneje mož) zaigral na klavir nekaj klasičnih skladb… Nekaj v meni se je premaknilo – in to je kar ostalo. To čustvo ne gre iz mene.. Nekaj lepega, kot bi našla to, kar sem iskala celih 28 let, celo svoje življenje in še dlje v prejšnje življenje.

V šoli v Sloveniji so mi “zagotavljali”, da sem nenadarjena za tuje jezike, saj sem angleščino komaj spravila na dvojko. Odsvetovali so mi šolanje v Italiji, saj mi itak ne bi šlo..

Vendar je bilo moje hrepenenje premočno in sledila sem “poti svoji duši”… In uspela.

Z neverjetno lahkoto sem se naučila (zame) tujega jezika, čeprav sem Primorka, sem se italijanskega jezika naučila šele v srednji šoli v Italiji.

Danes sicer živim blizu meje in spremljam dogajanje mojih sosedov, tako prijateljev, kot tudi bivših sošolcev in poslovnih partnerjev.

Sicer je meja zaprta za preprečitev širjenja okužb, vendar srce pa ne pozna meja. Srce hrepeni, si želi, upa, čaka, sanja svoje sanje… da bomo spet lahko skupaj, kot nekoč.. in skupaj uživali v tem, kar nas združuje. Združuje nas »venerianski« pristop (dobra hrana, umetnost, emocije, ljubezen do vsega lepega, plodnega…

In sinonim za tipično »venerijanski« izgled in doživljanje, za te “veneriance” so prav Benetke…

Ker ima vsaka stvar dva pola.. je za »veneriance« značilno predajanje k uživaškemu načinu življenja… (preveč dobrega škodi; prenajedaje, zapravljanje denarja…, skratka uživaški način življenja)

In tega nas, kot izgleda, uči današnja OMEJITEV.

Vem, da potrebujemo zdrave meje, pri vsem tem… Vem, kje so meje za nas »veneriance«. Pomembno je, da to vedenje praktično vpeljemo v našo fizično realnost. (Saj poznamo razliko; eno je razmišljati, npr. kako bi pospravili stanovanje, drugo pa je to dejansko opraviti).

Benetke se te dni intenzivno čistijo, saj ni turizma in ladijskega prometa, zato jo lahko obiskujejo labodi, pa tudi delfine so že opazili. Pa ne le Benetke, cel svet je v postopku prečiščevanja.

Izgleda, da ta svet ne bo nikoli več takšen, kot je bil… Vendar…,

Vem, da bo boljši, lepši … Ampak, o tem kdaj drugič.

Z ljubeznijo vsem vam,

Karmična diagnostičarka in učiteljica akaških zapisov
Aleksandra Winkler Drole