(Sanskrit: Pu Tai Ta Mo; Japonsko: Daruma Daishi) (470?-539?) Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj
Bodhidharma je legendarni osnovatelj zen-budizma na Kitajskem, nekateri pa mu pripisujejo tudi vpeljevanje urjenja borilnih veščin v samostansko življenje.
O njegovem življenju je veliko nasprotujočih si podatkov, tako da je njegov življenjepis bolj legenda kot zgodovinsko dejstvo. Bodhidharma je prvi zenovski patriarh na Kitajskem in 28. indijski budistični patriarh. Ne ve se, kdaj in kako so nastali spisi z naslovom »Zenovska učenja Bodhidharme«, ki opisujejo legendarnega mojstra in njegovo učenje.
Rodil se je kot kraljevi princ v južni Indiji v družini Sardilli. Z namenom, da bi šel po očetovih stopinjah, se je v času izobraževanja srečal z budističnim naukom. Takoj je začutil resnico v Budinem učenju in se odpovedal častem in nasledstvu ter se posvetil učenju pod vodstvom slavnega učitelja Prajanatara, 27. indijskega budističnega patriarha. Bodhidharma je hitro napredoval in kmalu ga je učitelj imenoval za 28. patriarha. Napotil ga je na Kitajsko, da bi oživel budistično gibanje, ki je bilo tam v zatonu.
Po dolgotrajnem (po nekaterih podatkih triletnem) in nevarnem potovanju je Bodhidarma prispel na Kitajsko, kjer ga je sprejel cesar Wu Ti, ki je bil tudi sam pobožen budist. Bodhidharma ga je s svojo brezkompromisnostjo užalil in njuno sodelovanje je bilo kmalu prekinjeno. Zato je potoval naprej, dokler ni prispel do Shaolinskega samostana.
Tam je v večletni meditaciji dosegel razsvetljenje. V samostanu je začel poučevati meditacijo in borilne veščine, katerih namen je bil izboljšati zdravje menihov in njihovo telesno kondicijo, hkrati pa omogočiti obrambo pred vdori osvajalcev in banditov.
Med svojimi učenci je imenoval Huika (Hui-k’o) za drugega zenovskega patriarha. Po nekaterih virih je do smrti ostal v Shaolinskem templju, po drugih pa je odšel v samostan Cheng Sung (Tisoč Svetnikov). Po smrti mu je cesar dinastije Tang podelil ime Yuen Che (Veliki Mojster Zena).
