Biti proaktiven pomeni prevzeti odgovornost za svoja dejanja, pomeni predvidevati situacije in odločati o svojih dejavnostih, dajati pobudo in posledično prevzeti tveganje, ki pride skupaj v paketu z našimi odločitvami.
Če je posameznik proaktiven, pomeni da se zaveda lastnih dejanj in aktivnosti, s prevzemanjem odgovornosti lahko predvidi bodoče dogodke in se lahko nanje tudi pripravi in ustrezno reagira. Kdo od vas deluje proaktivno in se tega zaveda? Verjamem, da je kar nekaj ljudi, ki delujejo proaktivno, ki se zavedajo svojega delovanja v okolju, v katerem živijo in delujejo. Njihovo vedenje je izrazito odgovorno, preudarjeno in v veliki meri načrtovano.
Če smo proaktivni, ali smo lahko tudi spontani?
Biti spontan v vsakdanjem življenju je dandanes redka »dobrina«. Če posameznik ne prevzame odgovornosti za svoja dejanja, bo vedno krivil druge, vedno bo jamral, da so neki drugi krivi za njegovo bolečino, poraze ali druge negativnosti v življenju, z lahkoto se bo vedno prelevil v žrtev in s pozicije pasivne agresije trosil okoli svoje travme in v drugih ljudeh vzbujal občutke krivde.
Verjetno ste se tudi sami kdaj znašli v poziciji, ko vas je nekaj motilo na sočloveku, pa niste vedeli kaj bi to bilo. Morebiti vas je motila neodzivnost na določene situacije ali pasivnost, ki nekaterim pomeni rešitev. Torej se znajdejo v svojevrstni pasti: sami ne upajo biti aktivni in delovati (tako ali drugače), potem pa sodijo in razsojajo po svojih merilih in obsojajo tiste, ki si morebiti upajo kaj več, ki vzamejo usodo v svoje roke in delujejo s predvidevanjem, jaz pravim temu »da vidijo en hop naprej«. No, podobno kot pri šahu, ko dober igralec zna predvideti soigralčevih kar nekaj potez vnaprej in ustrezno pravočasno reagirati na njih.
Vidite, to ni tako zelo komplicirano, je pa res, da brez truda in vložene energije tudi nekih rezultatov ne more biti. Kot ste verjetno že ugotovili, je najlažje stokati in iskati krivdo v drugih, samo v sebi ne. To pa na dolgi rok ne gre. Vsak človek ima pravico odločati tako ali drugače in slej kot prej pride v življenju posameznika do prelomne točke, ko se mora odločiti. Kakšno potezo bo potegnil, je odvisno od njegove energetske opremljenosti, od pridobljenih vzorcev, od količine strahu, ki ga hromi in od volje, s katero upravlja svoje odločitve. Pri vsem tem igra pomembno vlogo tudi prilagodljivost osebe na spremenjene dejavnike, ki vplivajo na njega.
Ko smo proaktivni, delujemo iz sebe, saj se zavedamo svojih notranjih potreb in nam izzivi ne predstavljajo nepremagljivih ovir, temveč nas motivirajo, da vprežemo še zadnje atome moči, se soočimo s problemom in ga z aktivnim delovanjem tudi razrešimo. Ko tako premagamo problem ali oviro, se potrdimo v lastni samozavesti, kar nam da dodatno moč in notranjo motivacijo, ki nas spet žene v nove zmage.
Že zelo dolgo nazaj so trdili stari filozofi, da imamo akcijo in reakcijo, imamo dejanje in neko posledico, odločitve pa kreiramo mi sami. Biti iskren ali lažniv, delovati iz strahu ali iz poguma, se upreti ali pokorno upogniti glavo in delati, kar nam drugi naročijo? Vsak naj se pri sebi zamisli, kako najlažje funkcionira in vsakdo izmed nas ima pravico do izbire, ki vodi v določeno dejanje. Nekateri se odločijo za borbo in iskanje svojih ciljev, drugi se ustrašijo in pobegnejo pred težjimi življenjskimi izzivi, spet tretji pa pasivno čakajo, kaj se bo zgodilo. V katero kategorijo sodite?
