Česen ni samo najstarejša znana zdravilna rastlina, temveč ima zelo pomembno vlogo v prehrani. Dokler ljudje niso poznali antibiotikov, so ga uporabljali za zdravljenje mnogih okužb.
Grški zgodovinar Herodot poroča, da so delavci, ki so v Egiptu zidali Keopsove piramide, pojedli izredno velike količine česna, čebule in redkve, da so bili pri močeh ob tako težkem predvsem fizičnem naporu. To pomeni, da so že takrat skrbeli za ustrezno prehrano in zdravstveno oskrbo oziroma preventivo, saj še niso poznali antibiotikov. Pitagora je česen imenoval kralj začimb, zelo so ga cenili tudi Indijci in Rimljani, medtem ko so ga Grki, zanimivo, zaničevali.
Ljudska imena: česnik, česnjak, česun, luk
Domovina česna je verjetno osrednja Azija, danes pa ga gojijo po vsem svetu. Da bomo imeli dober pridelek na vrtu, potrebujemo dobro prepustna tla ter sončno in zatišno lego.
Botanični opis rastline
Česen je trajnica, ki ima v zemlji čebulo, sestavljeno iz več manjših čebulic (od sedem do 30), ki jih varuje skupna, belkasta, luskasta ovojnica. Iz čebule poganja do meter visoko nerazvejeno steblo. Po steblu poganjajo širokosuličasti listi, ki ga objemajo. Na vrhu stebla je kobul z rdečkasto-belimi cvetovi, ki jih varuje zaosterni krovni list, iz cvetov se razvijejo mlade čebulice (za nespolno razmnoževanje). Cveti julija in avgusta. Septembra in oktobra pospravimo česnove čebulice, ko listi ovenijo. Nekaj časa jih pustimo še na soncu, da se posušijo, nato jih lahko povežemo v kite ter obesimo v senčen in zračen prostor, kjer so dobro shranjene.
Česen lahko sadimo pozno v jeseni med vrtne jagode (proti plesni), vrtnice in breskve (proti boleznim in ušem) ter sadno drevje (proti mišim in plesnim). Dobro je vedeti, da grah in fižol ne uspevata dobro v družbi česna.
Zdravilni deli rastline
Uporabljamo česnove čebulice – česnove stroke, ki dozorijo jeseni. Lahko jih uporabljamo takoj ali pa si pustimo nekaj lepih, zdravih strokov, ki pa jih posadimo v pozni jeseni ali pa spomladi, da imamo naslednje leto spet novi pridelek.
Iz česna pripravljamo tudi škropivo. Narežemo 500 gramov čebule in česna ter namočimo v 10 litrih vode. Ko se tekočina ne peni več, jo razredčimo z desetkratno količino vode. Ta pripravek uporabljamo, če se pojavijo pršice in plesni na paradižnikovih rastlinah ali če nam porjavijo listi krompirja. Proti plesni poškropimo zelenjavne grede ter tla okrog sadnih dreves.
Zdravilnost česna
Česen ni samo najstarejša znana zdravilna rastlina, temveč ima zelo pomembno vlogo v prehrani. Dokler ljudje niso poznali antibiotikov, so ga uporabljali za zdravljenje mnogih okužb. Celo med prvo svetovno vojno so ga velikokrat uporabljali za zdravljenje ran.
Stroke česna so kot sveto rastlino cenili Egipčani, prav tako Indijci, Rimljani ga še danes cenijo kot začimbo. Deluje antiseptično, spodbuja izločanje sluzi, znižuje krvni pritisk, pospešuje potenje, znižuje sladkor v krvi, vsebuje tudi veliko vitaminov. Ker se eterična olja izločajo prek dihal, jih tudi razkužujejo ter tako pospešijo izločanje sluzi.
Učinkovine, ki jih vsebuje česen, so različne, vendar vse delujejo sočasno, in ne vsaka zase. Eterično olje z aliinom in alicinom je najpomembnejša učinkovina, ob tem pa še beljakovine in maščobe. Vedeti moramo, da česen najprej deluje na črevesno floro, zato so ga na vzhodu uporabljali pri akutni griži. Deluje tudi na žilni sistem, predvsem na periferno živčevje. Starejši ljudje imajo pogosto težave s črevesjem, zato je zanje priporočljivo, da uživajo česen.
Žal ima česen značilen močen vonj, ki mnoge zelo moti, sploh ker njegove učinkovine izhlapevajo skozi kožo in pri izdihavanju, vendar nam to daje vedeti, da pridejo njegove učinkovine do najmanjših žilic na površini telesa in da tam resnično učinkujejo.
Da omilimo vonj po česnu, stroke razrežemo na drobne koščke, damo na kos črnega kruha ter pojemo s skodelico toplega mleka. Lahko pa koščke zmešamo z malo sira. Vonj po česnu bomo tudi zmanjšali, če bomo po malici pojedli nekaj peteršilja.
Priprava in uporaba
Česen kot začimbo uporabljamo vsak dan v kuhinji, in sicer drobno narezane stroke uporabimo v omakah, juhah, za izboljšanje mesnih jedi in za zeliščno maslo. Pri solatah je včasih dovolj že, da skledo zdrgnemo s strokom česna.
Kot domače zdravilo še danes veliko uporabljamo česen pri raznih zdravstvenih težavah, kot so povišan holesterol, previsok krvni pritisk, okužba dihal, pospešuje pa tudi prebavo in razkužuje črevesje, zato ga starejšim ljudem zelo priporočamo.
Stroke česna lahko uporabimo tudi zunanje kot obloge pri kožnih spremembah, zlasti pri lišajih in glivičnih obolenjih kože. Oblogo pripravimo iz 4 žličk drobno narezanega česna, 2 žličk drobno narezanega listja belega jesena ter 6 žličk medu. Vse skupaj zmešamo in si dajemo kot oblogo na obolela mesta.
Česnov sirup proti kašlju: Zdrobimo 5 strokov česna in zmešamo s 5 malimi žličkami sladkorja, vse skupaj prelijemo z vodo, zavremo in pustimo stati 10 minut. Nato pripravek precedimo in počasi pijemo po žličkah.
Bradavice na podplatih: Po dolgem narežemo česen. Umite noge obrišimo, na podplate položimo česen, predvsem po bradavicah. Zavijemo s povojem in čez obujemo bombažne nogavice. Tako pustimo 3 dni. Nato si noge umijemo, postopek ponovimo in sčasoma bodo bradavice odpadle.
Obloga pri ekcemih: Očistimo glavico česna in skuhamo v pol litra vode. Tej kaši dodamo enako količino medu, da dobimo srednje gosto kašo, ki jo polagamo na obolela mesta.
Pri raznih obolenjih se moramo vedno posvetovati s svojim zdravnikom.
Avtor: Marjana Plajhner
Vir: www.viva.si
