Čustva kot poglaviten notranji vzrok bolezni

Ženska lahko z zapostavljanjem svoje čustvene plati plača visoko ceno v obliki bolezni.

Zato tradicionalna kitajska modrost spodbuja negovanje čustvenega ravnovesja, ki posledično odpravi menstrualne in ginekološke tegobe ter vpliva na splošno zdravje telesa in duha.

Starodavni kitajski modreci in zdravilci so od nekdaj poznali silovito moč čustev. Čustva so zanje pomenila izraz energije ali Qija. To spoznanje sega tisočletja v preteklost, ko so se, v želji po globljem razumevanju človeka in njegovega telesa, obračali k prispodobam v naravi, kjer so našli vzporednice tudi med čustvi in naravnimi pojavi. Tako so človekova čustva primerjali z vetrom. Drevo, ki ima korenine globoko v zemlji in veje izpostavljene vetru, pa je v njihovih očeh bilo človek. Veter in nevihte so v naravi naravni, tako kot so čustva naravna v človeku. Za drevo je značilno, da se prepogiba skupaj z vetrom in se brez upora prepusti njegovi silovitosti. Vendar, ko se veter poleže, se drevo povrne v svojo tišino in stabilnost. In prav tako je pomembno za človeka, da je v sebi po čustvenem viharju sposoben obnoviti ravnovesje in se vrniti v čustveno stabilnost. V starodavnem temeljnem besedilu kitajske medicine in daoistične miselnosti Huang Di Nei Yingu piše: »Nebesa posedujejo veter in dež, človek poseduje navdušenje in jezo.«

OGLAS

TKM je že pred več kot 2.500 leti prepoznala čustveno neravnovesje kot poglaviten notranji vzrok bolezni, kar se sicer počasi na novo odkriva in priznava tudi v zahodni medicinski znanosti. TKM uvršča vsa čustva v sedem osnovnih sklopov: veselje, jeza, žalost, zaskrbljenost, pretirano razmišljanje, tesnoba in strah.

Za ženske težave je najbolj ključno čustvo jeza, ki je posebej izpostavljena tudi v tej knjigi. Pri tem je izraz ‘jeza’ treba razumeti širše, saj vključuje tudi druga čustvena stanja, kot so zamera, potlačena jeza, užaljenost, frustracija, razdraženost, bes, ogorčenje, sovražnost ali zagrenjenost. Pomembno je poudariti, da so na splošno čustva normalen odziv telesa na zunanje dražljaje in kot takšna ne povzročajo bolezni. Vzrok bolezni postanejo šele, ko je navzoča notranja šibkost, kadar trajajo predolgo, so preintenzivna in neizražena. Največji učinek, ki ga imajo na telo, je, da zmotijo obtok Qija in ga preusmerijo. Pretočnost in pravilna smer gibanja Qija pa sta ključni za zdravje in vitalnost. Čustva predstavljajo izraz Qija na telesni oziroma zunanji ravni. Tako jeza na primer povzroči dvigovanje Qija navzgor in na telesni ravni se to lahko odraža kot glavobol na sencah, visok pritisk, vrtoglavica, šumenje v ušesih, zamegljen vid ali nespečnost.

Več v knjigi Odsevi lune na vodi>>

Včasih, ko smo jezne, rečemo, da nam gre nekdo ali nekaj na jetra. Ta arhetipska povezava med jezo in jetri, ki je očitno zakoreninjena tudi pri nas, je navzoča tudi v TKM, kjer vsako čustvo pripada določenemu organskemu sistemu. Tukaj je treba ponovno poudariti, da obstaja velikanska razlika med razumevanjem jeter z vidika naše zahodne miselnosti in kako na njih gleda TKM, kjer jih najprej določajo njihove funkcije v telesu.

Starodavni Kitajci so Jetra primerjali z vojaškim generalom, ki presoja in preučuje okoliščine, snuje načrte, zmožen je narediti premike, sprejemati odločitve, ustvarjati strategije in je pri tem pogumen in odločen. Te lastnosti so tesneje povezane z duhovnim vidikom Jeter, ki se imenuje Hun. Ena od njegovih značilnosti je, da nam omogoča vpogled ali predstavo o prihodnosti. Ljudje, ki imajo močan Hun, imajo jasno predstavo o tem, kaj si želijo, in sledijo svojim ciljem ne glede na vse.

Zaradi teh lastnosti nekateri opisujejo Jetra kot ‘izraz moči in veliko spodbudo življenju’.

Pri ženskih zdravstvenih težavah je oslabljena vsaj ena izmed dveh najpomembnejših funkcij Jeter, in sicer funkcija shranjevanja Krvi ali funkcija zagotavljanja neoviranega pretoka Qija skozi celotno telo. Na tem mestu poudarjam, da s tem ni mišljena organska okvara jeter, česar bi se verjetno marsikatera zbala. Poudarek je na funkciji! Za ženske je Kri esencialna in Jetra so organ Krvi (jo shranjujejo in nadzorujejo), zato se ovire v tej funkciji kažejo predvsem v menstrualnih težavah ali pa kot poporodna depresija. Posledica dobro delujoče Jetrne funkcije zagotavljanja prostega pretoka Qija pa so med drugim uravnovešena čustva. A po drugi strani lahko neuravnovešena čustva, ki se izražajo kot frustracija, jeza ali razdražljivost, povzročijo stagnacijo Jetrnega Qija. Tukaj, tako kot pri vsem v TKM, gre za medigro vzroka in posledice. Čustva so lahko tako vzrok kot tudi posledica neravnovesja v Jetrni funkciji spodbujanja brezhibne pretočnosti Qija.

Avtorica knjige je zaskrbljena nad dejstvom, da jezo na Zahodu dojemamo kot negativno čustvo in je kot taka neprimerna za izražanje, zato jo številne ženske potlačijo, kar lahko vodi v depresijo.

Lastnost energije Jeter, da se dviguje in razteza navzgor in navzven (kot drevo), ustreza lastnostim jeze: čezmerna jeza nas prevzame in ponese Qi v telesu navzgor ter povzroči izgubo samonadzora. To se lahko pokaže v simptomih, kot so vznemirjenje, tesnobnost, nespečnost ali intenzivno sanjanje, nejasen vid, vrtoglavica, tinitus (šumenje v ušesih) ali glavobol.

Pri energiji jeze pa obstaja tudi druga plat, o kateri večina ne razmišlja pogosto, namreč da je neustavljiva sila za akcijo. Ko ta sila pride se ustvari energija, ki poskuša najti pot okoli ali mimo nje, da bi dosegla svoje cilje in želje.

Brez te sile ne bi bila dokončana nobena akcija. Pogled na jezo iz te perspektive pa se ne zdi več tako negativen, kajne?

Vendar, kot že rečeno, nobeno čustvo ni ne pozitivno ne negativno, vsa so preprosto naravna. V knjigi>> je velikokrat omenjena stagnacija Jetrnega Qija, saj gre za najpogostejši patološki vzorec, povezan z Jetri, kot tudi eden od najpogostejših vzorcev v klinični praksi na splošno.

Med stagnacijo Jetrnega Qija in čustvenim stresom obstaja tesna povezava.

Stagnacija Jetrnega Qija je najpogostejša posledica stresa na Jetra. Pojavi se posebej takrat, ko ne moremo narediti oziroma početi tega, kar si želimo, ali vsakič, ko smo prisiljene delati nekaj, česar si ne želimo ali nam ni všeč, kar je pravzaprav neizogibno v vsakodnevnem življenju. Je torej posledica načina življenja. Sodobna družba z vsemi zahtevami, stresnimi dejavniki in pričakovanji, ki si jih naložimo, ter s kompromisi in upoštevanjem pravil, ki so nujni za sobivanje z drugimi ljudmi, neizogibno ustvari različne stopnje stagnacije Jetrnega Qija, ki pa bo odvisna od tega, kako smo sposobne sprejemati okoliščine v svojem življenju oziroma koliko nas frustrirajo. To se nanaša na idejo o tem, da naj bi bil v idealni situaciji naš Jetrni Qi prožen in prilagodljiv kot ‘mlado drevo’.

Normalno je, da ima vsaka izmed nas določeno stopnjo stagnacije Jetrnega Qija, ampak pomembno je, kako visoka je ta stopnja in kako se izraža. Torej ne gre za to, da ne bi smele čustvovati, ampak da bi, kolikor je mogoče, bile sposobne po tem umiriti svoja čustva.

Največji vzrok čustvenega neravnovesja je torej življenje samo, saj smo vsakodnevno pod pritiski na različnih področjih, posebej v službi, pri študiju, v družinskem življenju, odnosih ali zaradi finančnih težav.

Za optimalno zdravje telesa, posebej ženskega, moramo najti možnost, da sprejmemo in primerno izražamo svoja čustva, zlasti jezo, in jih tako uravnovesimo. Pri vsem tem nam je lahko vodilo nasvet, ki ga je dal veliki daoistični zdravnik iz 7. stoletja, Sun Si Miao, o izogibanju kakršnemu koli pretiravanju:

»Da bi ljudje živeli dolgo, morajo poskrbeti, da niso preveč zaskrbljeni, da se ne jezijo pretirano, da se ne žalostijo preveč, da jih ni preveč strah, da ne delajo prekomerno, preveč govorijo ali se preveč smejijo. Posameznik naj nima preveč želja in naj se ne spoprijema s številnimi neprijetnimi situacijami. Vse to je škodljivo za zdravje.«