Mnogi me sprašujejo o pomenu Miru in kako bi Mir vnesli v vsakdanje življenje.
O Miru pogosto razmišljamo kot o stanju nenasilja, ki ga lahko dosežemo samo s političnimi sredstvi ali s spremembo tistega, za kar mislimo, da izven nas sproža konflikt. Pohvalim lahko čudovite ljudi po vsem svetu, ki s svojim delovanjem vplivajo na pomiritev konfliktov, toda prepričan sem, da Mir izvira iz notranjosti.
Šele ko dojamemo, da je Mir stanje uma, razumemo pravi Mir.
Dobro izhodišče za stanje uma, v katerem lahko razumemo Mir, je zavedanje, da moramo telo nahraniti, ne da bi ga izpostavili pretresu in kaosu. Razumeti moramo naravo uma, namesto da um poslušamo, kajti um je pogosto že navajen na pretrese in kaos, s katerim se srečujemo, zaradi bolečine in trpljenja, ki smo ju zaznali od zunaj in ki sta zdražila mir našega bistva.
Ko se zavemo, kaj delamo svojemu telesu, ko se zavemo, da vsako dejanje ustvarja dinamiko, ki preleti telo, razumemo, da preprosta dejanja, kot na primer uživanje hrane, pitje, hoja, delo, vsebine, ki jih beremo in poslušamo ali se ob njih zabavamo, ustvarjajo dinamiko, ki vpliva na telo in posredno na um.
Če telesu povzročimo bolečino z nezavednim delovanjem, ki v njem ruši ravnovesje, ki ruši svetišče, naše telo, se s tem odmikamo od miru in tišine, ki predstavljata naše bistvo, in se približujemo stanju zmede, kar se na svetu kaže kot stanje ne-miru. Vsak posameznik ima v tem smislu veliko moč, da se zave vsakega svojega dejanja.
Zavedajmo se, da kar ni zdravo za telo, ni zdravo za um. Zavedajmo se, da če si radi pogosto ‘razvedrimo’ um s slikami zunanjih konfliktov, prikazanih v medijih, filmih, na radiu in drugod, se mora um zelo potruditi, da se spet spomni miru in tišine, ki sta njegovo bistvo, ker se mora prebiti skozi veliko plasti pozabljanja, ki jih takšna dejanja povzročijo.
Ko si prizadevamo spoštljivo ravnati s svojim bitjem, nudimo telesu, umu in duhu najčistejše hranilo, ki ga poznamo, in s tem resnično gojimo notranji Mir, namesto da bi o njem samo govorili.
Dogaja se nov premik paradigme. Čeprav je bil stari odnos do svetišča (do samega sebe) oster, trd in brez zavedanja, so ga naši predniki in kultura dojemali kot nekaj potrebnega, zdaj pa se to izredno hitro spreminja. Vase in v svojo zavest nam ni več treba vnašati hrane, pijače, televizijskih oddaj, revij, knjig, filmov, pogovorov in drugega, kar vsebuje opoj, ki nas ločuje od čiste zavesti.
Prosim, zavedajmo se, da če si z opojnimi vidiki zastrupljamo telo ali zavest, ali pa ju poškodujemo, ne škodimo samo samim sebi, ampak tudi prihodnjim generacijam. Zanimivo je, da si dostikrat ne priznamo, da smo zmožni razumeti, kako strahu, jeze in zmede ne izbrišemo tako, da otopimo, ampak da s pomočjo napajanja izključno iz zavesti postanemo bolj živi in globoko v sebi ustvarimo živ občutek Miru.
Prišel je čas, da opustimo prehrano, s katero vnašamo v telo, um in čustva strah, jezo, zmedo ali nasilje. Prišel je čas, da uživamo samo tisto, kar nam in drugim živim bitjem prinaša Mir, namesto da v telesu, umu in čustvih vztrajamo pri stari paradigmi.
Prepričan sem, da je Mir radodarnost. Prepričan sem, da Mir pomeni gojiti ljubečo dobroto, ki prinaša dobro našemu telesu, umu in čustvom ter vsem ljudem, živalim, rastlinam, zemlji, vesolju – vsemu, ki z nami deli ta čudoviti svet.
Ko zavestno delimo svoj čas, energijo, denar in darove na način, ki vsebuje zavedanje, s tem spoštujemo druge in sebe in s spoštovanjem preprečujemo razvoj neravnovesja in konflikta.
Vsa ta zavestna dejanja kopičijo veliko dobrega in lepega.
Oklenimo se zavestnih dejanj.
Bodimo radodarni do sebe in drugih.
Živimo preprostejše, bolj zdravo, bolj sočutno in mirno življenje, s katerim bomo vsi pridobili.
Dovolimo si s človeštvom deliti takšen Mir.
