Na našo »usodo« ali karmo, ki jo bomo predelali v določeni, sedanji inkarnaciji, torej v tem življenju, vpliva več dejavnikov – natančneje trije.
Eden od teh dejavnikov je dednost.
Dednost se nanaša na zvrst biologije, ki se imenuje genetika. Dednost podaja nauk o prenašanju določenih lastnosti s staršev (prednikov) na potomce s pomočjo genov. Zavedanje o dednosti je bilo prisotno v zgodovini človeštva zelo zgodaj, kar lahko vidimo iz vzgoje domačih živali in rastlin ter križanja različnih vrst ali predstavnikov ene vrste (z določenimi dednimi lastnostmi) med seboj. Človek je to spoznanje uporabljal za pridobivanje novih vrst rastlin in živali z določenimi lastnostmi, ki jih je potreboval v prehranske ali pa drugačne namene. Skozi zgodovino so se teorije o dednosti spreminjale: Aristotel in Ajshil sta v antični Grčiji menila, da se dedne lastnosti prenašajo le z očeta (mati je le sredstvo za rojstvo potomca), Hipokrat je v svoji teoriji vključil tudi materine dedne lastnosti v bodočo »sliko« otroka, afriško-arabski pisatelj Al-Jahiz je v svojem delu Knjiga živali v 9. stoletju opisal boj za obstanek pri živalih ter podal smernice o selektivnem križanju živali, kar bi pripomoglo človeku pri vzgoji živali z določenimi lastnostmi …
Rojstvo genetike v okviru znanosti opredeljujemo s študijem in delom nemško-češkega meniha Gregorja Mendla sredi 19. stoletja, čeprav je izraz »genetika« prvi uporabil Anglež William Bateson leta 1905. Kasneje se je genetika razvila v zelo pomembno vejo biologije, pravzaprav biokemije.
Dedne lastnosti, ki se prenašajo na potomce, so psihofizične značilnosti, ki jih človek ob spočetju »že« ima, in ki odrejajo njegov videz, fizične sposobnosti in psihična nagnjenja. Torej je naša »usoda« že zapisana – tako govori zakon genetike, stoletni genski determinizem.
Ali to resnično drži? Ali res ne moremo spremeniti ničesar v svojem življenju, ne da bi slepo upoštevali genski potencial? Ameriški razvojni biolog, znanstvenik, učitelj in pisatelj dr. Bruce Lipton ne misli tako. Leta raziskav na tem področju so prinesla povsem nova spoznanja.
Epigenetika je področje molekularne biologije, ki se ukvarja s proučevanjem sprememb genskega izražanja na človeški organizem, ki niso povezane s spremembami v zaporedju DNK. Epigenetika nas uči spoznanja o tem, da na izražanje (aktivacijo) genov vpliva okoliški faktor brez spremembe DNK-zapisa. Torej ob spočetju tudi na biološkem področju lastnega potenciala nismo »dokončno« izgotovljeni. Za nas je to pomembno, ker gre za raziskave na povsem biokemičnem – fiziološkem aspektu človeka. Daje nam vedeti, kako vplivajo na razvoj telesa kot tudi osebnosti – duše, tako fiziološki dejavniki: prehrana, fizična aktivnost, kot tudi psihološki: čustva, misli, prepričanja, odnosi.
Dr. Bruce Lipton poudarja razliko med temeljnimi prepričanji o genetiki (genski determinizem) in naukom epigenetike z razlago, da zavest človeka, ki sprejme spoznanje o prevladi in nadzoru genetske kode v sebi, sprejme sebe kot žrtev, katere fizične, fiziološke in čustvene vedenjske lastnosti so v tem življenju dokončno določene in nespremenljive. V nasprotju s tem pa epigenetika postavlja človeka v položaj zmožnosti izražanja svoje svobodne volje z namenom vpliva na realizacijo svojih duhovnih potencialov, ki vsebujejo tako fizični kot tudi psihični element. In to je izredno pomembno, ker potem lahko dojamemo, da nismo nespremenljivi, da na svojo pot, razvoj osebnosti – zavesti, lahko vplivamo vse svoje življenje, vso svojo trenutno inkarnacijo. Poglejmo si izčrpno mehanizme, ki potekajo v človeku, in ki manifestirajo »prenos« lastnosti prednikov.
V celičnih jedrih rastlin, živali in seveda tudi človeka se nahajajo kromosomi, ki vsebujejo nukleinsko kislino (DNK – DNA), kar praktično pomeni, da so nosilci dedne informacije. Za vsako biološko vrsto so značilni konstantna velikost, oblika in število kromosomov, kar imenujemo kariotip. Kariotip človeka vsebuje 22 parov nespolnih kromosomov ter oba spolna kromosoma, X in Y. Posamezna človeška celica vsebuje torej 46 kromosomov. DNK (deoksiribonukleinska kislina) je velika organska molekula, ki poleg številnih proteinov sestavlja posamezen kromosom. DNK je pomembna sestavina žive celice, saj je nosilka genetske informacije. V vseh živih organizmih (z izjemo nekaterih virusov) se DNK nahaja v obliki dvojne vijačnice, pri čemer se dve verigi DNK ovijeta druga okrog druge. Geni so osnovne funkcijske enote dednosti, ki omogoča prenos informacije iz ene celične generacije v naslednjo. Na molekularni ravni je gen del molekule DNK. Geni (med drugim) pogojujejo zgradbo in delovanje živih bitij na psihofiziološki ravni. Gen se začne izražati s transkripcijo, kar pomeni nastajanje njegovega produkta (RNA ali protein). Znanih je mnogo mehanizmov, ki uravnavajo izražanje proteina kodirajočih genov. Vsak gen izrazi posamezno lastnost in obliko človeka.
V prejšnjem stoletju je znanost odkrila, da ima človek približno 5 % kodirajoče DNK in ostanek 95 % nekodirajoče DNK (»junk« DNA- izraz je leta 1972 »iznašel« ameriški genetik Susumu Ohno), kar pomeni, da 95 % človeškega genoma nima funkcije, oziroma, so popolnoma neznane in neaktivirane.
Projekt človeškega genoma (genom je skupek dednih informacij posameznega organizma) ali Human Genome Project je mednarodni raziskovalni projekt ustanovljen oktobra 1990 leta (trajal do leta 2010) z namenom določiti celotno zaporedje baznih parov človeškega genoma (kodirajoče DNK). Rezultati raziskav so bili presenetljivi. V človeškem genomu so znanstveniki določili le okoli 20 000 genov, kar pomeni, da imamo manj aktivnih genov kot miši. Prav tako so odkrili, da smo na genski ravni veliko bolj podobni delfinom kot pa primatom – višje razvitim opicam.
Morda je bolj zanimiva raziskava skupine ruskih znanstvenikov – članov Ruske Akademije Znanosti, ki so prav tako leta 1990 začeli preučevati VES človeški genom, torej tudi tako imenovano »junk« ali nekodirajočo DNK. Vodja teh raziskav je bil znani ruski akademik dr. Pjotr Garjajev, ostali udeleženci pa so bili strokovnjaki iz različnih področij znanosti: iz fizike, molekularne biologije, enbriologije, lingvistike itd. Izsledki so nadvse zanimivi.
Odkrili so, da genetski kod, še posebej v navidez nekoristnih 95 % DNK, sledi istim pravilom kakor vsi človeški jeziki – govorice. V ta namen so primerjali pravila sintakse (način, kako sestavljamo besede in tvorimo fraze in stavke), semantike (preučevanje pomenjanja v jezikovnih oblikah) ter temeljna pravila slovnice. Ugotovili so, da so alkalne spojine naše DNK oblikovane tako, da sledijo pravilni slovnici – gramatiki in da imajo niz pravil prav tako kakor naši jeziki. Tako da se človeški jeziki, govorice ne pojavljajo slučajno in naključno, temveč so odsev naše inherentne DNK.
Še bolj presenetljivo odkritje pa je bilo »reprogramiranje« DNK. Raziskovalci so uspeli modulirati določene frekvenčne vzorce na laserski žarek in z njim vplivati na frekvenco DNK in na ta način na spremembo genetske informacije. Ker je temeljna struktura bazičnih/alkalijskih parov DNK in jezika/govorice iste strukture, ni potrebno nobeno dekodiranje DNK. Lahko se enostavno uporabijo besede in stavki človeškega/človekovega jezika/govorice. DNK substanca se odziva na jezikovno modulirane laserske žarke in celo na radijske valove, če uporabimo pravilne frekvence.
To znanstveno pojasni, zakaj imajo afirmacije, hipnoza, avtogeni trening – avtohipnoza itd. vpliv na psihofiziko človeka. Torej je povsem naravno za našo DNK, da se odziva na jezik/govorico. Medtem ko zahodni raziskovalci odrežejo/odstranijo posamezen gen iz pramena DNK in ga vstavijo kamor koli pač, pa ruski navdušenci delajo na napravah, ki lahko vplivajo na celični metabolizem s pomočjo primerno in ustrezno modeliranih radijskih in svetlobnih frekvenc in na ta način popravijo gensko napako.
Ruska raziskovalna skupina je uspela dokazati, da lahko s to metodo popravijo kromosome, ki so jih na primer poškodovali X-žarki. Ujeli so celo informacijske vzorce določene DNK in jih prenesli v drugega, in tako reprogramirali celico na drug genom. Na ta način so uspešno transformirali zarodke žab v zarodke močerada, enostavno s transmitiranjem informacijskih vzorcev DNK! Na ta način je bila celotna informacija transmitirana brez stranskih učinkov ali disharmonij, s katerimi se srečujejo, kadar odstranijo in ponovno vstavijo posamezne gene iz DNK.
Vse to znanstveniki dosežejo s preprosto uporabo vibracij in jezika – govorice namesto postopka »rezanja«. Ta poskus kaže k neizmerni moči valovne genetike, ki ima očitno večji vpliv na oblikovanje organizmov kakor pa biokemični procesi alkaličnih/baznih nizov.
To pojasnjuje z znanstvenega vidika različna ezoterična znanja o vplivu zvoka, besed ter misli na človeško telo in celotno energijsko polje posameznika. Seveda pa so tudi dojeli in dokazali, da mora frekvenca biti natančno določena, da doseže svoj namen. Tukaj se tudi skriva razlog zakaj vsi energijski terapevti niso enako uspešni. Vsa ta odkritja ruske znanstvene ekipe na nek način posredno in neposredno pojasnjujejo tudi različne oblike jasnovidnosti, empatije, prenosa misli, sposobnost zdravljenja itd.
Omenil sem že natančnost frekvenčnega valovanja, kar so znanstveniki s poskusi dokazali, vendar je potrebna še zagotovo tudi določena »stopnja« ali »zrelost« zavesti, da se želene stvari manifestirajo v materialni realnosti.
Seveda so opisana in ostala znanstvena dognanja vplivala tudi na »duhovnost« in posledično so se razvile številne »tehnike« in obredi za »aktiviranje« – prebujenje »speče« DNK. Ena od teh tehnik je tudi Theta Healing, način »zdravljenja«, ki ga je v začetku devetdesetih let razvila Vianna Stibal. V prvem stavku poglavja o theta aktivaciji DNK v svoji knjigi piše, da ta aktivacija omogoča ljudem, da preživijo vse toksine – strupe, ki jih je človek ustvaril v svojem okolju. Med drugim tudi navaja, da ji je Bog dejal, da se bo v primeru, ko dovolj ljudi aktivira svojo DNK, kolektivna zavest zemlje dvignila na mnogo višjo vibracijo. Vianna Stbal predvideva, da se bo v naslednjih desetih do dvajsetih letih to zgodilo spontano vsej človeški populaciji na zemlji. Theta healing uporablja proces aktiviranje kromosoma mladosti in vitalnosti, zamenjava posameznih genov ter tudi aktiviranje vseh (do sedaj) nedefiniranih genov.
Različne spletne strani obljubljajo različne manifestacije po »aktivaciji« DNK, v grobem gre za popolno »preobrazbo«, »osvoboditev«, »harmoniziranje« vseh delov duše, za »novo« življenje itd …Poleg vsega pa se poudarja Božji namen. Na neki spletni strani sem zasledil, kako »učiteljica« in izvajalka DNK aktivacije razlaga, kako izginejo vsi negativni programi in vzorci, ki so bili prej v njej – brez razloga??!!! Očitno tej duhovni »učiteljici« ni jasno osnovno pravilo univerzuma, da se NIČ NE ZGODI BREZ RAZLOGA.
Zanimiva je tudi »strokovna« razlaga – kaj se zgodi med aktivacijo DNK, tako da včasih pomislim, da se je duhovnosti lotil kakšen novodobni še neizražen vrhunski znanstvenik s tega področja – morda genetik. Seveda gre za popolnoma »nova« odkritja, ki so pridobljena na podlagi jasnovidnosti – sklepam. Ker do takšnih spoznanj in odkritij na planetu zemlja še nismo prišli. V bistvu pa gre za slepo sledenje zapisanim prepričanjem in tavanje v temi. Ker praktično natančno nihče ne ve, kaj se bo manifestiralo (če se kaj bo – seveda).
Tudi sam imam večletne izkušnje iz theta healinga (in kasneje iz theta zenrei) z aktivacijo DNK, ki pa jo nisem »privoščil« nobenemu pacientu. Gre za to, da očitno vonj denarja podira vse prepreke. Nekateri duhovni učitelji očitno slepo sledijo »duhovnemu« trendu (ne da bi malce razmislili) in se v svoji želji po materialnih dobrinah (denar) in/ali pa krepitvi zavestnega ega (sem Bog) enostavno ne morejo upreti vsakršnemu načinu realizacije svojih želja. In tudi, če gredo preko (psiholoških) trupel in žrtev z izpostavljenim geslom: VSI SO ODGOVORNI ZA VSE, KAR SE JIM DOGAJA …Seveda tudi pacienti. Resnično ne vem, kako lahko govorijo o nekakšni ljubezni in sočutju, ko pa vsak dan sproti škodijo ljudem, jim spreminjajo psihološko strukturo po svojih lastnih ne/zmožnostih (in seveda nevednosti), jih spreminjajo v popolnoma zbegane posameznike, ki ne vedo, kaj so in kaj bodo storili sami s seboj. Seveda je zelo enostavno reči – vse ima svoj namen (tokrat). Vendar je v ta namen vpet tudi njihov lastni pohlep, kar pa ni ravno lepo.
Kadar pa pride do tožbe in joka po telefonu, da je počutje obupno itd, je najlažji odgovor – čiščenje, to čarobno čiščenje negativizmov, ki je stranski izhod ali še bolje – zasilni izhod za vse posledice, ki jih povzročijo nekateri samooklicani duhovni učitelji. V najslabšem primeru pa zavrnejo prizadetega, ki išče nato pomoč drugje. Morda ne bi pisal tega članka, če ne bi tudi k meni prišlo (do sedaj že kar nekaj deset oseb) »žrtev« theta procesov, predvsem z aktivacijo DNK.
Kako ljudje ne morejo dojeti, da ima vsakršen dogodek v življenju in v preteklih življenjih nek vzrok in povzroča tudi posledico, da ni ničesar »odvečnega«, brez veze ali naključnega, kar bi morali kar tako »izbrisati«, brez da bi povzročili posledično – reakcijo. Vsak gen v našem genomu ima svoj vzrok obstoja, vzrok aktivnosti ali neaktivnosti, vzrok delovanja informacije ali nemanifestiran trenutni obstoj. Če sledimo svojemu učenju duše, potem se moramo zavedati, da v nas samih ni nič, kar se je zgodilo zaradi »nekoga« ali » nečesa« ali brez veze, popolnoma vse ima svoj smisel. In z določenim postopkom aktivacije DNK lahko med drugim dosežemo tudi to, da je vse naše dosedanje življenje popolna neznanka, da ne prepoznamo okolja v katerem živimo, da ne vemo, čemu smo določenega spola, čemu živimo z določeno osebo in čemu imamo sploh otroke, čemu opravljamo svoj poklic, čemu obstaja na svetu narava in ljudje, enostavno sami sebe (lahko) ne prepoznamo v tem svetu (govorim o odraslih). Vse te in cela gora podobnih stvari se lahko hipotetično (našteti primeri so vzeti iz resničnosti – moje prakse – ljudje, ki so se obrnili name) realizira. Pogojeno z novim »vakuumom« se seveda pojavijo novi strahovi, ki pa (verjemite mi) niso niti najmanj manj boleči kot prejšnji, ki vam jih je »strokovnjak« zbrisal iz vsebine vaše podzavesti in zavesti.
Ljudje smo neverjetno raznolika, pestra in zanimiva vsota mikro detajlov, ki jih je Bog spravil skupaj in posledično tudi mi s svojim delovanjem. Vendar smo včasih neverjetno presenetljivi, predvsem na področju srčne kulture, ki bi se ji lahko reklo duhovnost. Nekateri duhovni učitelji se dobesedno učijo na »poskusnih« zajčkih – pacientih, vendar je najbolj žalostno, da nimajo niti zavesti za to, da bi razumeli, čutili in sprejeli drugega. Ljudje, ki pridejo k tem nekaterim novodobnim gurujem, so le število opravljenih »dobrih del«. Kot da v njih ni trpeče duše in srca, ki zanesljivo ne potrebuje še globljega potopa v strahove. Kot že mnogokrat: ČE NE ZMOREŠ POMAGATI, RAJE NE POČNI NIČESAR. Toliko je govora o vegetarijanstvu, vivisekciji, gensko spremenjenih živilih, obenem pa isti, ki o tem največ govorijo, ne spoštujejo sočloveka, kar se kaže s tem, da se dobesedno izvajajo poskusi na živih ljudeh, igranje z njihovim mentalom, čustvi, dušo in telesom. Brez vsakršne odgovornosti. In če se zgodi kaj slabega/nepredvidljivega (čeprav ni popolnoma nič gotovega) je kriv pacient in njegova karma ali pa Bog. Bog nam pomagaj s takšnimi darovi v obliki jasnovidnih« novodobnih duhovnih genetikov. Tudi dober namen ne opravičuje trpljenja, ki ga na ta način povzročajo. Želel bi vsakemu od takšnih »genetskih« inženirjev velik zadetek na lotu, ki bi morda prekinil takšne dejavnosti.
