V duhovnem svetu, ali povejmo raje, v vsem obstoju, obstajajo dobra in slaba bitja. Nekatera si na račun svoje komunikacije in interakcije želijo takšne in drugačne izmenjave, druga spet ne; in delujejo tudi na različnih nivojih. In prav nivo od koder deluješ je pomemben, kajti bolj je bitje moralno razvito, manj ima potrebe, da čaka ‘nazaj’. In zakaj je to tako pomembno?
No, bitja, ki čakajo nekaj v zameno, vedno »pomagajo« s figo v žepu. Vedno želijo namreč nekaj nazaj. A namen pomoči ni, da ti nekaj profitiraš, namen pomoči je, da druga stran dobi to, kar rabi. In če ji vsiljuješ svojo pomoč zato, ker hočeš v zameno pozornost, ljubezen, denar, energijo, potem, no, potem, to ni ravno pomoč.
Pomoči o kateri pišem zgoraj, se pravi vsiljevanje, izsiljevanje, ki ima za posledico, da se zapleteš v energijo drugega človeka samo zato, ker nekaj od njega pričakuješ. To je zelo podobno, kot bi vstavil ključ v ključavnico, ga malo obračal sem in tja in ga potem, ne glede na to, če je ključavnica odprta ali ne, hotel potegniti navzven.
In tak način ni dober skoraj za nikogar, saj ljudje (zaenkrat) še nismo dovolj fleksibilni, da bi prilagodili svojo ključavnico, da bi se odprla ne glede na lego ključa. In če smo, potem obstajata dve možnosti, bodisi smo razsvetljeni oz. v popolnosti nenavezani in se nas prehajanje sploh ne dotakne ali pa smo podložni in se prilagajamo željam drugega.
Vse lepo in prav z željami drugega, a kar se pravzaprav zgodi je to, da takrat zanikamo sebe (če seveda nismo v popolnosti nenavezani).
In zakaj je to pomembno?
No, ravno skozi hojo po življenju se učimo nenavezanosti in če vedno znova in znova podlegamo zahtevam, potrebam po tem, da sprejmemo pomoč ljudi, ki nam želijo pomagati, nimamo časa prepoznati, če je nekaj za nas dobro ali ne, saj ravno v našem instrumentu razločevanja vsak trenutek, ko razločimo ustvarjamo spremembo. In ravno ta sprememba je ključna, ravno z njo se učimo prepoznavati svojo lastno energijo.
Nemogoče je prepoznati svojo lastno energijo, če imamo fokus naše energije vedno na energiji drugega, kajti takrat naša vibracija postaja in postane njegova vibracija. In ko se to zgodi, postanemo on in njegovi interesi.
Če torej želimo prepoznati svojo vibracijo, svoj Jaz, je zelo dobro biti pazljiv, ko sprejemamo pomoč, podporo katerega koli bitja in če slučajno zaznamo, da želi nekaj v zameno, za to, da se lahko druži z nami, je dobro premisliti, če si sploh tega želimo. Naša energija je naša energija in v trenutku, ko postane to energija vibracije nekoga drugega, smo že na dobri poti, da izvršujemo želje nekoga drugega.
Kakor zgoraj, tako spodaj, pravijo. In kakor v duhovnem svetu, tako v fizičnem svetu.
Povsod smo enaki, in povsod smo tisti, ki se razvijamo, rastemo, postajamo bolj ljubeči, dobrohotni, ustrežljivi. In namen duhovne evolucije je prav to, da se spremenimo in postanemo boljša človeška in duhovna bitja.
