Dojemanje duhovnosti

Ljudje, ki se ukvarjamo z duhovnostjo in je to naša »služba«, kot tudi tisti, ki skrbijo z duhovnostjo zase in svojo osebnostno rast, smo nič kolikokrat tarča posmeha skeptikov. 

Le ti, so pogosto v naši družbi, so prijatelji, družinski člani, znanci, sedajšnji ali bivši partnerji, sodelavci …

To zna biti nevarno na samem začetku naše poti. Še vedno pod vplivom starih vzorcev in pomanjkanja ljubezni do samih sebe, ter dvomov o pravilnosti odločitve, lahko kaj kmalu pademo pod vpliv in odnehamo. Še več je takih, ki mesece ali celo leta ne priznajo in svojo Duhovno rast ali delo v duhovnosti skrivajo, vendar le toliko časa, dokler si to dovolimo in si govorimo, da »sej če pa oni” in tretji reče, “potem je pa že res”… oziroma drugače povedano, toliko časa, dokler si to dovolimo.

OGLAS

Ja saj vem, kaj boste rekli: » aha…se mi kar zdi, da mi lahko ‘rata’ ja…« Ampak veste: lahko vam. Če se le tako odločite.

Začetki so vedno težki, ker se ne cenimo dovolj. Besede kot so: “ah dej no, to je lari fari!” ali pa: “O moj bog, tej se je pa zmešalo”, se nas dotaknejo le toliko časa, dokler nismo dovolj močni in dokler dvomimo vase. Ko enkrat presežemo strah in dvom, se nas te besede ne dotaknejo več.

Kako to doseči? Na začetku se vsakič, ko se vas taka opazka dotakne, pomirite in vprašajte sami sebe, kaj vam to novo početje prinaša. Potem lahko afirmirate, da vas ljudje sprejemajo kakršni ste in kar počnete, sčasoma bodo ti “negativci” sami odšli ali pa se vi ne boste več zmenili zanje. A mnogi bodo začeli to vaše “početje” spoštovati, ko ga boste in ko se boste spoštovali sami.

Tudi jaz sem bila enkrat tam, kjer ste vi sedaj, kot tudi vsi ostali duhovni učitelji in zdravilci.
A z voljo in s tem, da v srcu verjamemo v to kar počnemo, kdo smo in kdo postajamo, je pot lažja, “rane” ob teh opazkah pa zginejo, in se nas take besede več ne dotaknejo.

Shanti