Človek je edino bitje na Zemlji, ki ima telo, um in duha, pri čemer slednji pomeni možnost duhovnega samorazvoja. Ker izviramo iz zemeljske bolj grobe, materialne energije, smo dobili telo in ker izviramo tudi iz Neba, imamo v sebi tudi bolj prefinjeno energijo, ki se v našem bitju manifestira kot duh. Smisel obstoja in naš edinstveni končni cilj je samouresničitev in dovršitev telesa, uma in duha, ki lahko traja tudi skozi dobo več reinkarnacij. Svojo samouresničitev pa bomo lahko dosegli le tako, da prepoznamo in ponovno združimo naši izvorni energiji Neba in Zemlje in si odpremo vrata do vseh kraljestev univerzuma.

Dovršeni in samouresničeni

Verjetno so vam znane teorije holograma, mikrokozmosa in makrokozmosa, ki pravijo, da je vsak človek majhen model Boga. To, da smo božji otroci pomeni, da vsako človeško bitje vsebuje potencial, da se samouresniči in postane Bog!

Postati Bog, pomeni, da smo popolnoma uglašeni z najbolj subtilno energijo, ki prežema ves univerzum – to vseobsegajočo silo, ki se je v resnici niti ne da opisati, bomo poimenovali tao.

Rumeni cesar (2678–2578 pr.n.š.) je razsvetljenje o tau dobil skozi sanje. Sanjalo se mu je, da hodi po cesarstvu, ki nima vladarja. Iz opisa njegovih sanj si bomo morda lažje predstavljali, kako izgleda družba, kjer smisel življenja predstavlja samouresničitev oziroma duhovni samorazvoj:

“Vse teče samo po sebi: ljudstvo nima nobenih poželenj. Nihče ne občuti veselja nad življenjem niti strahu pred smrtjo; zato tudi ni nadlog iz neba. Ne vise na samem sebi, pa tudi niso odtujeni zunanjemu svetu, pa zato ni ne ljubezni ne sovraštva. Tuje jim je odvračanje od tistih, ki mislijo drugače, prav tako pa jim je tuje obračanje k tistim, ki mislijo enako: zato ni ne koristi ne škode. Nihče nima ničesar posebno rad, nihče ničesar ne zavrača. V vodo gredo in se ne utopijo, v ogenj gredo in ne zgorijo. Udarci ne povzročajo bolečin in praskanje ne povzroča pečenja ali srbenja. V zrak se dvigajo, kakor da bi stopali po trdnih tleh, v prostoru počivajo, kot bi ležali v postelji. Oblaki in megla ne zamračujejo pogleda. Grmenje ne oglušuje ušes. Lepota in grdoba ne zmedeta srca. Gore in doline niso v oviro koraku. Žive in delujejo v sili duha.”

Rumeni cesar je po tem spoznanju v zadovoljstvo svojega ljudstva vladal še mnogo let. Spoznal je, da za dobro vladanje ni potrebno narediti nič posebnega. Da bi bili ljudje srečni in zadovoljni, jim je potrebno omogočiti le naraven duhovni razvoj. Spoznal je namreč, da ljudje, ki nimajo pravilnega duhovnega razvoja, imajo nerazvito duhovno energijo, ki se bo skupaj z umom razširjala v negativno smer. Takšno spoznanje je vladalo tudi pri Inkih, ki so uživali 800 let vseobsegajočega blagostanja in miru.

Izvor telesa in duha

Da bi lažje stopili na pot duhovnega samorazvoja, moramo najprej razumeti naše življenjsko poslanstvo. Da bi razumeli smisel našega obstoja, moramo pogledati krepko nazaj, v začetek človeštva. Moramo se vprašati, iz kje izviramo; kdo nam je dal telo, kdo nam je dal duha? Poleg svojih bioloških staršev imamo tudi univerzalne starše, ki so še posebej velikega pomena za naš duhovni samorazvoj. To sta mati Zemlja in oče Nebo. Človek dobi bolj otipljivo energijo od matere Zemlje, duha, torej bolj subtilno energijo pa od očeta Neba. Prav je, da spoznamo naravo (energijo) naših univerzalnih staršev. Nebo je zgoraj, zato se tudi prefinjena duhovna energija po svoji naravi dviga. Zemlja je spodaj, zato se tudi fizično telo ob smrti vrne vanjo. Ker se duhovna energija po svoji naravi vedno dviguje in se giba stran od Zemlje, lahko v primeru, da je premočna, povzroči ločitev od posvetnega življenja.

Če razvijamo samo duhovno energijo in hkrati pozabimo na fizično energijo, postanemo odzemljeni; izgubimo zemeljsko realnost in postanemo nemočni sužnji v duhovnem kraljestvu. Takšni primeri pogosto pomoč iščejo na psihiatriji, ki pa za to žal še nima ustreznega razumevanja. Na drugi strani pa imamo lahko opravka s premočno fizično energijo, ki se po svoji naravi spušča. Ker se giba stran od Neba ali duhovnega središča, lahko zlahka povzroči ločitev od nebeške duhovne energije. Takšni zemeljski tipi iščejo vrednote v materialnih dobrinah. Živijo površinsko življenje in se ne sprašujejo po smislu obstoja. Živijo na nivoju osnovnih bioloških potreb. So grobi, glasni in egoistični. Ljudje, ki živijo duhovno življenje, so bolj subtilni, tihi in nežni (ne pomeni, da niso močni).

Tako smo spoznali tendenco dveh osnovnih energij, ki se po svoji naravi razhajata. Kaj sledi?

Igra neba in zemlje

Nebo in Zemlja sta za svoje otroke poskrbela, da se bomo imeli vse življenje kaj igrati. Poglejmo, kakšen je univerzalni načrt! Naša naloga je, da se enkrat (lahko tudi skozi več reinkarnacij) samouresničimo in dovršimo. To bomo lahko dosegli le, če spoznamo našo izvorno energijo in jo začnemo kultivirati. Do najbolj izvorne energije, ki je tudi izvor Zemlji in Nebu, lahko pridemo le preko vrlin (tao), ki so najbolj subtilna energija in gonilna sila univerzuma. V našem telesu imajo vrline domovanje v srcu. V srcu pa ima izvorno domovanje tudi naš um. To vemo vsakič, ko se zaljubimo ali pa želimo izraziti svojo vrlinsko naravo (npr. pomagati drugim).

Vrlinski um ni intelektualni um, vrlinski um je izraz univerzalnega uma, univerzalne modrosti, univerzalne energije vrlin. Vrlinski um je tisti, ki je v sredini in ima moč povezati telo (Zemljo) in duha (Nebo), da nas znova pripelje do izvora – Tao. Praktično povedano, vrlinski um deluje skozi spontani, čisti in iskreni notranji smehljaj, ki s seboj nosi prijetno toplino in ga v bitju čutimo kot sladki nektar. Vrlinski um je hranilo za telo in duha. Skozi to življenjsko igro imamo s svojimi odločitvami in z močjo vrlinskega uma, moč vplivati na razplet dogodkov. Glede na sodelovanje telesa, uma in duha si imamo moč priskrbeti dobro ali slabo življenje. Imamo moč, da se posvetimo samo duhovnosti in se popolnoma odzemljimo, ter imamo moč, da se posvetimo samo materialnemu življenju in zapravimo možnost za duhovni razvoj.

Če poslušamo naravni subtilni zakon, bomo vedeli za pravo pot. To pot poznajo vsi normalni ljudje, ki jim pravimo, da imajo “zdravo kmečko pamet”: “Srednja, zlata pot.”

Hoja po srednji poti nam omogoči, da se z uporabo vrlinskega uma (notranjega smehljaja) sprehodimo po telesu in se srečamo z duhovno energijo, ki je ne gre iskati zunaj našega bitja. S pomočjo sredinskega uma (‘kamor gre pozornost, tja gre energija’), bomo lahko dvigajočo se duhovno energijo pomešali s spuščajočo se telesno (fizično, spolno) energijo. Tako kombinirana energija nas prežame z občutkom vrlin in takrat smo z veseljem pripravljeni storiti vrlinska dejanja.

Dovršeni mojster Hua Ching Ni pravi, da je za duhovno samouresničenje potrebno narediti vsaj 30.000 dobrih del, takšnih, ki jih izvedemo z veseljem in ne da bi za to nekaj pričakovali nazaj. Mojster Ni tudi pravi, da je najprej potrebno poskrbeti za svoje zdravje in srečo, nato pa še za srečo drugih. Namreč, če smo sami v nesreči in bolezni, nismo v stanju pomagati še drugim. In dobra stvar je tudi, da je vrlinska energija, edina prava hrana za telesni in duhovni samorazvoj, zato bomo z njeno pomočjo lahko pozdravili najprej svoje telo in nato še svojo dušo.

Morda se vam vse to zdi zapleteno, toda v osnovi je zelo enostavno. Čeprav smo se potrudili in poskusili opisati telo, um in duha ločeno, so ti elementi našega bitja medsebojno tesno in dinamično povezani tako zelo, da jih v življenju nima smisla niti ločevati. Taoisti v osnovi ne ločujejo telesa, uma in duha, temveč jih smatrajo za eno energijo v različnem stanju. In vsa filozofija, potrebna za duhovni samorazvoj, je prečiščevanje temne, težke in grobe fizične energije v svetlo, lahko, nežno in subtilno energijo. Iz jina/Zemlje v jang/Nebo. Saj če želimo leteti, ne smemo imeti težkega telesa, mar ne?

Duhovni samorazvoj pomeni, da smo na poti do duhovne neodvisnosti in svobode, pomeni, da smo na poti v svetlobo in blaženost (Nebo, duh), pomeni, da smo realni in trezni (Zemlja, brezhibno zdravo telo), pomeni, da nenehno vzgajamo vrline. Človek je edino bitje na Zemlji, ki ima telo, um in duha, kombinacijo za duhovno samouresničenje. Mati Zemlja in oče Nebo želita od svojih otrok, da se samouresničijo in postanejo odrasli v telesu, umu in duhu.

Kako pa se lahko samouresničimo? Kakšna je pot?

Da bi se samouresničili in dovršili, ne potrebujemo nobene zunanje tehnologije, “Vse, kar potrebujemo, da bi se dovršili, že imamo, medtem ko prebivamo v jedru svojega bitja. Naša nepokvarjena krepostna notranja narava je naš popolni Jaz.” Kaj to pomeni? Ta zapis starodavnih dovršenih ljudi pomeni, da sta nam Zemlja in Nebo dala vse, kar potrebujemo za duhovni samorazvoj.

Če povzamemo napisano in to prevedemo na nivo človeškega telesa, smo omenili naravo duhovne energije in naravo fizične energije. Da bi bil posameznik uravnotežen v vseh pogledih, morata telo in duh sodelovati. Za to njuno sodelovanje je odgovoren sredinski vrlinski um, ki v telesu (v nivoju srca) izraža univerzalni um. Delo vrlinskega uma je doseči zgoraj in spodaj ter uresničiti univerzalni načrt samozdruževanja in samouresničitve.

Vrlinska energija celovitosti življenja pripelje uživanje. Povedano drugače, svojo duhovno energijo držite na Zemlji in v telesu, telesno pa pomešajte z duhovno. Pri tem vam lahko pomagajo raznovrstne preverjene in učinkovite tehnike, kot so tai chi, chi kung, tao yin, spolne tehnike, samomasaže … Mikrokozmična orbita in notranji smehljaj pa sta osnova za vsako izmed njih. Obdržite se v stanju zdravja in se ponudite, da izvajate koristno delo v svetu in začnite resnično vzgajati vrline. Ko boste zbrali dobro energijo, potem bo vaše življenje postalo majhen model Boga. In Nebo in Zemlja bosta zadovoljna!

“Tao stvari rojeva, Teh (vrline) jih ohranja” – Tao te jing, 51 (Knjiga o Tau in vrlinah)

Če je praznina izvor jinu in jangu (Nebu in Zemlji, pozitivnemu in negativnemu, moškemu in ženski), je tao, katerega se v resnici ne da opisati, izvor tej praznini. Neopisljivi tao je torej izvor vsemu, deluje pa skozi vrline, in da bi ga spoznali ter se ga dotaknili (čeprav je v bistvu nedotakljiv), lahko to storimo le skozi vrline. Morda bi lahko rekli, da je vrlina (duhovna sila) izvorna kvaliteta taa, ki daje zmožnost rojevanja vsega drugega.

“Tao je vse, toda vse ni tao.” Ta izrek nam pomaga razumeti, da vrlinski tao daje rojstvo vsemu, toda ker vse stvari ne posedujejo vrlin, ne morejo doseči taa in zato tudi niso tao! Zato tudi ne morejo duhovno napredovati.

Avtorja: Dušan Donko in Bernarda Pavič