Tjašo Pavček bralci poznajo po njenem prevajalskem delu, saj smo predstavili knjige Mojstri Nove Energije, Živite svoje božanstvo in Igra zavesti. Napisal jih je Adamus Saint Germain, nesnovno bitje, ki ga poznajo mnogi zemljani, in ki ga kanalizirata Geoffrey in Linda Hoppe.
Toda Tjaša je šla še korak dlje: po dveh’standardno’ rojenih otrocih se je odločila za Adamusovo Šolo rojstva in delo adoule, učiteljice rojstva, in precej pred spočetjem izbrala dušo svoje bodoče hčerke. Na ravni zavesti se je povezala z dušico, se pogovarjala z njo pred, med in po nosečnosti in rodila točno takrat kot ji je povedala danes dveletna hčerka Isa, ki si je ime izbrala sama davno pred rojstvom. Nosečnost in porod sta potekala brez težav, Tjaša je rodila doma in praktično brez bolečin, njena Isa pa je 
popolnoma zdrava, zelo zadovoljna, igriva in nasmejana deklica! »Rojstvo je čudež, jaz kot adoula pomagam povezati energije med prihajajočo dušico in staršema.«
Kaj pomeni zavestno izbrati dušico otroka, povezati energije staršev in otroka? Kaj je Šola rojstva?
Smo v Novi Energiji, njeno bistvo je naše zavedanje, da imamo v vsakem trenutku možnost izbire, enako je pri rojstvu. Ko recimo kupujete nov avto, poveste, kakšno barvo, motor in opremo želite, pogovorite se o vseh detajlih, ko pa si zaželimo otroka, pa se naše želje, naše izbire končajo pri tem, da želimo punčko ali fantka. Šola rojstva pa nas nauči, da je rojstvo otroka stvar izbire, tako otroka, ki prihaja, kot tudi starša. Tak proces izbire in tudi komunikacije nam ponuja čisto drugačno izkušnjo. Sama imam že dva otroka, takrat teh informacij še ni bilo na voljo, ko pa sem se odločala za tretjega otroka, sem rekla partnerju, da želim imeti otroka samo tako in na način, kot uči Šola rojstva. Na srečo se je strinjal (smeh). Začela sem se učiti, ob branju informacij sem se želela s partnerjem pogovarjati samo še o tem. Najpomembneje, kar se naučimo, je, da je rojstvo stvar zavestne izbire: vsi ljudje poznamo fizični proces rojstva, a malo ljudi se vpraša, od kje pridejo otroci, kaj se dogaja pred rojstvom na drugih ravneh bivanja. S šolo se razjasni celoten proces, ki se lahko začne tudi pred spočetjem in konča devet mesecev po rojstvu otroka.
Kakšna pa je razlika med adoulo, delom ki ga opravljate vi in pri nas bolj poznano doulo?
Ime adoula izvira iz grške zgodovine in pomeni povezovalca, povezovalca rojstev. Takrat je bila adoula del kraljevske družine in služila tistim z višjim socialnim statusom, živela je z njimi. Poleg adoule so imele noseče ženske kot medicinsko pomoč še babice. Korenine adoule segajo zelo daleč nazaj, zdaj pa je čas, da se ponovno obudi to delo, ki pomaga povezati energije med prihajajočo dušico in staršema. Adoula pa pomaga vzpostaviti energijsko povezavo med otrokoma in staršem. Dela tako z materjo, kot z očetom. V naši družbi je bolj znana doula, katere vloga je, da je v pomoč nosečnici. Adoule ne smemo zamenjevati z doulo, porodno spremljevalko, ki prav tako daje izjemno podporo staršema, ki pričakujeta otroka, ampak ne posega v spiritualne ravni. Starša lahko sodelujeta tako z adoulo, kot z doulo, njuni vlogi se ne izključujeta.
Je proces zahteven? In kakšne so bistvene prednosti izbire duše otroka?
Staršema je popolna skrivnost to, kako pride otrok na Zemljo. Kot adoula jima pomagam razumeti, da je rojstvo stvar izbire. Starši najprej izpolnijo kar zahteven in podroben vprašalnik, tudi z možem sva to naredila. Prva izbira je, ali si partnerja sploh želita otroka in zakaj si jih želita, ker morda si jih želi okolica. Skozi listo vprašanj bodočima staršema pomagam odkriti negotovost, skozi vprašalnik grem še posebej z očetom, kajti oče se pogosto počuti odrinjenega. Potem pa je treba vsak dan ob isti uri, da je tudi dušica na drugih ravneh bivanja pripravljena, zavestno dihati, se povezovati. Prednosti so mnoge: ko je rojstvo izbira, se vzpostavi izjemno energijsko ravnovesje, zaradi katerega je sama nosečnost veliko lažja. A tudi na drugi strani, na strani dušice, so seveda izbire. Ko se izbira otroka in staršev srečata in se uskladita, se izjemno zmanjšajo problemi nosečnosti in poroda. Dojenje teče dosti lažje, ravno tako poporodno obdobje. Potreba po carskem rezu se zmanjša kar za polovico, ker je vzpostavljeno boljše biološko ravnovesje za mamico, enako se zmanjša tudi potreba po epiduralni anesteziji in drugih zdravilih med porodom.
Poporodna depresija se z načinom zavestne izbire rojstva zmanjša na minimum za oba starša, kajti tudi oče lahko občuti poporodno depresijo, čeprav vsi govorijo le o materi. Vzrok depresija je v preslabi povezavi med staršema in otrokom pred zanositvijo, pojavi pa se v glavnem zato, ker povezava ni bila narejena z otrokom in je dobila ‘napačnega’ otroka. V zadnjem trenutku namreč lahko pride v otroka druga entiteta in izrine tisto, ki je želela priti – ne, to ni znanstvena fantastika (nasmeh), se dogaja. In potem ni nič čudnega, da je mati depresivna.
Kaj pa otrok, ki se rodi z zavestno izbiro, je bolj zdrav, bolj zadovoljen?
Tak otrok se bo rodil ravno pravočasno, ne prezgodaj, ne prepozno. Otrok bo zdrav. Veliko lažje bo vstopil v svoje fizično telo. Vedel bo, da je bil izbran. Imeli boste bolj veselega in zadovoljnega otroka. Ne bo šel skozi toliko bolezni, predvsem v prvih dveh letih. Otrok tudi ne bo kričal in jokal zaradi neugodja v fizičnem telesu. Napredoval bo dosti hitreje v prvih šestih letih življenja in bo zelo pameten. Prav tako ne bo imel številnih alergij.
Vse to veste, ker ste doživeli in še doživljate s hčerkico, ne? Vi niste imeli težav pri zanositvi, toda neplodnosti je čedalje več – zakaj?
Moje delo adoule izjemno pozitivno vpliva na starše, tudi rodnost se poveča! Neplodnost namreč ni posledica stresa, hrane, družbe, resnični problem tiči v tem, ker ni dobre povezave med staršema in dušico pred zanositvijo: zanositev se ali ne pojavi, ali pa se pojavi splav v prvih mesecih nosečnosti, ker povezava ni bila dovolj močna. Kot adoula pripomorem k izboljšanju povezave med staršema in otrokom/dušico. Rojstvo je postalo tako medicinski proces, proizvodni proces… Manjka osnovni element spiritualne povezave, to je najbolj pomembna stvar, ki jo lahko naredim kot adoula. In seveda spoznamo in doživimo, da se proces rojstva odvija pravzaprav nekje drugje, ne samo v maternici.
Sliši se kot pravljica, v resnici tako, kot bi izbirali nov, najboljši avto zase.
Ja, ponavljam, tudi rojstvo je stvar izbire. Če starši ne izbirajo, potem ponavadi dobijo otroka, ki je karmično povezan z osebo iz iste družine, ker so vezi tako močne. Če imajo v življenju kakšne odvisnosti, rane, bodo iz tunela pritegnili točno takšno energijo – če ne bodo izbrali drugače. Ena izmed stvari, ki naj jo starši ne izbirajo, je ime: ime si izbere otrok sam.
Vi ste si izbrali dušo otroka, ki prihaja po izkušnjo na Zemljo prvič, tako imenovanega kristalinskega otroka. Kakšni otroci so to – menda na Zemljo prihajajo po letu 2007 v večjem številu?
Tako je. Ogromno je entitet, ki še niso bile na Zemlji, ampak kristalinski otroci se od drugih razlikujejo po tem, da so se šolali v posebnih šolah, v njenem posebnem sektorju, kjer so se pripravljali na zelo specifično vlogo na Zemlji. Iščejo posebne starše, ki so odprti, ki razumejo komponente uma, duha, gnosta (ustvarjalna rešitev, tisti del nas, ki rešuje probleme onstran zmožnosti uma, božanska inteligenca, intuicija, vedenje, op.a.) in telesa, ki mu bodo zagotavljale visoko stopnjo nege, ampak zelo nizko stopnjo kontrole, in ki bodo razumeli, da si ne lastijo tega otroka. Preprosto ga gostijo med njegovim prvim bivanjem na Zemlji. So iz vaših spiritualnih, angelskih družin. Kristalinski otroci so študirali človeško zavest, Saint Germain je delal z njimi predvsem na področju izbir zase. To je ena ključnih stvari, ki jo bodo kristalinski otroci razumeli in zahtevali, medtem, ko bodo na Zemlji. Potrebovali bodo zelo veliko nege, sprejemanja, sočutja, ne jemanja energije. Njihovo rojstvo bo enostavnejše, saj so ga študirali.
Same prijetne stvari, torej, toda ali se kristalinski otroci, ker ga imate tudi vi, tudi fizično razlikujejo od ostalih?
Telo in um se bosta razvijala hitreje, bolj pametni bodo/so kot normalni otroci. Njihovi možgani so manjši, vendar so izjemno pametni in zelo dobro fizično koordinirani pri zgodnjih letih. Kristalinci verjamejo, da ne rabijo tako velikih možganov, bolj bodo uporabljali svojo intuicijo. So zelo intuitivni, ter izjemno občutljivi: prve mesece bodo zelo občutljivi na zvok, temperaturo in hrano, zato se zelo priporoča dojenje, saj bo materino telo razvilo točno take sestavine, ki jih otrok potrebuje. Na začetku lahko imajo težave z zdravo pametjo, toda že zelo zgodaj se bodo učili. Želeli bodo poslušati novice na tv, ko se bodo drugi igrali; lahko da bodo bolj resni, saj so tako dolgo študirali; včasih se bodo starši spraševali, zakaj se ne igra več, ampak ti otroci so prišli sem s točno določeno nalogo. So vodje Nove Energije. Do sebe bodo zelo sočutni in ljubeči, saj ne prinašajo s sabo starih ran preteklih življenj, hitro se bodo razvijali in ne bodo živeli pri starših do tridesetega, štiridesetega leta.
Imajo drugačne oči, iskrice v očeh, čiste oči, v njih je izjemna jasnost, ne glede na barvo, v njih bo določen vzorec, kar spoznajo tisti, ki delajo z energijo oči. Bolj zdravi so, ker ne nosijo s sabo preteklih ran in čustev. Veliko hitreje se bodo pozdravili – tudi rane, njihova koža bo bolj čista, ker nimajo toksinov iz preteklih življenj, ki bi jih morali izločiti. Plastičen primer, da bo bolj jasno: ljudje, ki so zdaj na Zemlji, so kot stari računalniki, kristalinski bodo kot novi, zelo, zelo zmogljivi računalniki, ki so lahko so zelo majhni, porabijo malo energije in so zelo učinkoviti. Kristalinci bodo veliko in konstantno spraševali: Zakaj, mami, delaš to? Želeli bodo vedeti, zakaj ljudje jokajo, prizadenejo drug drugega. Zelo pomembno je, da jim iskreno odgovorimo, da ne ignoriramo vprašanj. So energijsko učinkoviti, ne bodo jemali energije drugim. Če se boš z njimi igral igrice in skušal krasti energijo, bodo na en ali drug način odšli. Potrebujejo ogromno energije nege, podpore, kako se znajti v tem fizičnem svetu, ki je zanje nov. Ne rabijo kontrole, temveč svobodo, prostor, razumevanje, da lahko vedno sami izbirajo. To je verjetno najbolj zdrava stvar, ki jo lahko naredite za kristalinskega otroka: nenehno jim pokažite njihove izbire, brez omejitev in naj sam izbere, kar čuti, da je najbolje zanj. Ne bodo izbrali staršev, ki so globoko v religiji, ampak odprte in ljubeče. Lahko bodo prišli le za eno življenje in potem ne več. Ali bodo starejši? Ponavadi ne, ker pridejo s specifično nalogo in grejo, ko jo opravijo. Lahko celo živijo krajše življenje. Ko bodo odšli, si bodo smrt izbrali.
Torej nas res čaka lepša prihodnost. Vi, Tjaša, ste si izbrali kristalinskega otroka. Ste kdaj v procesu spoznavanja Isine dušice, med ‘pogovori’ z njo, kdaj podvomili?
Ne, najina povezava z Iso je potekala že pred spočetjem (širok nasmeh), se je pa partner, s katerim sva vsak dan zavestno dihala, spraševal, zakaj je ne čuti. In mi je Isa nekega jutra, ko je partner že odšel v službo, jaz pa sem še zavestno dihala, rekla, da se bo tistega dne pokazala očiju. Nič mu nisem rekla. Ko je prišel domov, mi je dejal, da je bilo nekaj drugače, da je nekaj občutil, da se je Isa povezala z njim, da jo je čutil… Prijateljice so me dostikrat spraševale, kako vem, kako jo čutim, ampak to je tako jasno, kot bi nekdo stal zraven tebe – čutiš. Ko še nisem zanosila, je na morju med dihanjem prišel tako močen val dušice, da sem se celo ustrašila in se spraševala, ali jo bom sposobna nuditi vse, kar sem ji obljubila in sem izbrala. Vedno pogosteje mi je ‘govorila’ stvari, na začetku nosečnosti, ko še nisem bila pri ginekologinji in nisem poznala spola, mi je ponavljala »Isa sem, Isa sem« – in sem rekla, dobro, punčka je (nasmeh). In seveda mi je nagajal um, glava, spraševala sem se, ali si domišljam, toda vedno mi je nekaj potrdilo njene ‘besede’. Ko sem dihala, sem začutila njeno igrivo, nagajivo energijo, zanimalo me je, ali bo res takšna, ko se rodi – tudi danes je igriva, nasmejana, nagajiva. In vedno mi je ‘nosila’ vrtnice, rastline, ki imajo na Zemlji najvišjo možno frekvenco, frekvenco ljubezni.
In potem ste rodili v vodi, obdani z listi vrtnic in vonjem eteričnega olja vrtnice?
Tako je, že visoko noseča sem šla vse to kupiti, malo pred porodom sem posadila na vrtu tudi vrtnice (nasmeh). Začutila sem namreč, da bi rodila v vodi, čeprav pri rojstvu prvih dveh otrok nisem niti pomislila na to. Isa mi je namreč zelo točno med zavestnim dihanjem povedala, kdaj bom rodila – čez šest tednov: ko se mi je vmes zdelo, da imam popadke, čutila sem kar intenzivno, mi je Isa sporočila, da ne bom rodila; izklopila sem torej telefon in šla spat ne glede na to, da sem že prej, ko so se začeli popadki, klicala babico – preprosto sem verjela Isi in tako je tudi bilo. Vedela sem, da bom rodila maja, da bo med prazniki, ker so energije takrat bolj umirjene, da bom rodila ponoči, izbrala sem si tudi porod brez bolečin. In sem otrokoma povedala že prej, da ju bo nekega jutra v dnevni sobi pričakala njuna sestrica…
Ste rodili brez bolečin?
Popolnoma brez bolečin, porod ne sme boleti, sem pa na koncu čutila Isin pritisk. Ko je priplavala med cvetovi vrtnic, je dvakrat malo zajokala, kot zajokajo novorojenčki, se takoj umirila, nato pa je popolnoma odprla oči in me gledala. Nekaj ur po porodu se je smejala tako, da se je še babica čudila – ni še videla česa podobnega, tudi popkovnico smo prerezali po kakih sedmih urah. Nič ni jokala niti kot dojenček. Ko je bila stara sedem tednov, smo šli z njo na morje, ljudje so me spraševali, ali res ne joka (nasmeh), no, po kakem mesecu dni so jo enkrat le slišali. Tudi po porodu ostaja stik, zavestno dihanje, komunikacija: Isa mi je na morju, ko je bila stara sedem tednov, rekla, naj jo dam v vodo: bila sem skeptična, a sem ji zaupala, jo poslušala: namakala sem njene nogice v morju, brcala je in bila neskončno vesela! Zelo zdrava je, prehlajena je bila dvakrat, vsakič le en dan, nato mine.
Verjamem, tudi sama se takšnega pogleda spominjam po rojstvu svoje hčerke – nepozabno…
Bil je pogled, ki seže v srce in si ga zapomniš za vedno. Tako zadovoljna je bila, njen obraz je bil popolnoma sproščen, tudi telo se je v vodi kmalu sprostilo. Gledali sva se in se zaljubljali, v tišini, v miru, v varnem prostoru našega doma. Ni bilo hitenja… Tisti trenutek je v meni: imamo čas drug za drugega. Isa se smehlja, tako zadovoljna je. To je čarobno, ta trenutek, ko se čas ustavi in je vse popolno.
Novinarka: Miša Čermak
www.jana.si
