Dve možnosti (in tretja, ki pa jo odsvetujem)

OGLAS

V mojem življenju je bilo veliko drame. Zares veliko. Začela se je že v otroštvu, nadaljevala in stopnjevala skozi mojo mladost, zajetno porcijo pa sem izkusila tudi v svojem odraslem življenju.

Nekaj je bilo ves čas jasno, in sicer, kdo je kriv za vso mojo dramo in vse moje trpljenje: to so bili ljudje okrog mene, sistem, zunanje okoliščine mojega življenja. Več kot očitno sem bila njihova žrtev. Povsem nemočna žrtev. (Tako sem vsaj mislila.)

Kaj vse bi dala, da bi takrat vedela to, kar vem danes.

Najhujša od vsega so bila verjetno leta mojega formalnega izobraževanja. Bila sem odličnjakinja, vsa leta med najboljšimi slovenskimi matematiki in logiki, ni mi bilo težko naučiti se tistega, kar je šola zahtevala od mene. Moje takratne drame niso bile posledica slabega učnega uspeha ali strahu, kaj bi nanj porekli moji starši.

OGLAS

Razlog je tičal drugje. Že od malih nog sem se jasno zavedala, da je z našim šolskim sistemom nekaj hudo narobe. Da šolsko izobraževanje v resnici ni izobraževanje za življenje. Da mi večina podatkov, ki sem se jih morala naučiti na pamet, ne bo nikdar koristila v življenju in pripomogla k njegovi kvaliteti. Da šola ne opravlja svojega poslanstva in mi ne pomaga, da se razvijam v samostojno, ustvarjalno, samozavestno bitje, temveč ne poskuša spremeniti v robota, ki slepo pomni ogromne količine nekoristnih informacij, med tem ko izgublja stik s seboj, svojo ustvarjalnostjo in svojimi neštetimi potenciali.

Uf, še danes me zmrazi, ko pomislim na vse to.

Moj aktivizem

Izkoristila sem nekaj govornih vaj in spisov pri pouku slovenščine, da sem izrazila svoje mnenje. Povedala, da se ne strinjam s sistemom. Razložila, kakšna bi bila po mojem mnenju ustrezna usmeritev. Padali so »cveki« in ponižujoč, zasmehujoč odnos s strani profesoric.

Če niste šli skozi nič podobnega, potem verjetno ni besed, s katerimi vam lahko ustrezno opišem notranjo dramo, ki sem jo doživljala ob tem. Leto za letom, znova in znova. Mlelo me je, ubijalo me je. Moja mami je imela na srečo toliko posluha zame in moje muke, da mi je vsake toliko časa omogočila prepotrebno »bolniško« – nekaj dni, ki sem jih preživela doma, stran od šole, da sem prišla malo k sebi … ona pa mi je napisala opravičilo, češ da sem bila bolna.

Kakšen dan nazaj, ko zvečer nisem mogla zaspati, sem pomislila na tisto malo Marjetko, polno bolečine, zlomljeno, žalostno in tolikokrat povsem obupano. Oči so se mi zasolzile. Pa ne iz sočutja; ne zato, ker bi podoživljala njeno bolečino.

Pomislila sem nanjo skozi oči vsega, kar vem in znam danes. Skozi oči vseh teh enostavnih in učinkovitih tehnik NLP-ja, skoz oči vseh drugih znanj in spoznanj, ki sem jih pridobila v zadnjih 15 ali 20 letih. Oči so se mi zasolzile od sreče, skorajda ganjenosti, da takšno znanje obstaja … da je bilo dano tudi meni … in da imam priložnost z njim pomagati tudi drugim ljudem – to je bilo v resnici tisto, kar je zvabilo solze v moje oči.

Pomislila sem na konkreten, sicer čisto majhen drobec tega znanja, ki bi lahko povsem spremenil mojo preteklost in mi prihranil vse omenjene drame in še marsikatero drugo, če bi ga le poznala.

In to malo modrost želim danes podeliti z vami, pravi pa takole:

Če vam v vašem življenju kaj ni všeč, imate na razpolago dve možnosti: lahko spremenite okoliščine svojega življenja ali pa svoj pogled nanje.

Tretje pametne možnosti, kot boste videli v nadaljevanju, ni.

1. Spremenite okoliščine svojega življenja

Če nam nekaj v našem življenju ni všeč, imamo včasih – ne pa vedno – možnost, da stvari spremenimo. Govorim o zunanjih spremembah, o tem, da spremenimo nekaj zunaj sebe.

Vam ni všeč, da imate (x) kg preveč? Lahko vstanete in poskrbite za to, da se jih znebite. Vam ni všeč, da so vaši prijatelji in znanci tako negativni? Lahko si poiščete družbo drugačnih, bolj pozitivno naravnanih ljudi. Vam ni všeč, da vam vaša trenutna služba ne omogoča, da bi se razvijali in počeli tisto, v čemer ste najboljši? Lahko se odločite, da poiščete drugo službo ali pa se podate na samostojno podjetniško pot. Vam ni všeč, da imamo v Sloveniji dolgo in mrzlo zimo? Lahko začnete zelo resno delati na tem, da si ustvarite življenjski slog, ki vam bo omogočal zimski pobeg v toplejše kraje. In tako dalje.

2. Spremenite pogled na okoliščine svojega življenja

Velikokrat pa zunanjih okoliščin ne bomo mogli spremeniti. Ali pa to ne bo praktično. Takrat nikakor nimamo zvezanih rok; preostanejo nam namreč spremembe znotraj nas – spremenimo lahko svoj pogled in svoje razmišljanje okrog tistega, kar nam ni všeč.

In pogosto je to tudi vse, kar moramo spremeniti, da bi razbremenili in izboljšali svoje življenje. Pa še hitro in enostavno je, če smo to le pripravljeni storiti.

Vam ni všeč, kako se vaši starši vedejo do vas? Staršev seveda ne morete kar tako zamenjati ali spremeniti, lahko pa spremenite svoj pogled na to, kar počnejo – zavedajte se, da niso nastrojeni proti vam, temveč delajo najbolje, kar v danih okoliščinah zmorejo in znajo. Če bi zmogli in znali drugače in bolje, bi to tudi storili. Pa ne zmorejo in ne znajo. Ni potrebe, da zaradi tega vi doživljate dramo. Nikogar in ničesar ne jemljite preveč osebno.

Vam ni všeč, da vam v življenju tolikokrat spodleti? Prenehajte na te dogodke gledati kot na neuspehe in poglejte nanje kot na dragocene nove izkušnje in se vprašajte, kaj se lahko naučite iz njih in kako lahko v prihodnje stvari naredite bolje.

Vam ni všeč, da so vam ljudje obrnili hrbet, vam lagali, vas izkoristili? Vedite, da ste na ta svet prišli goli in bosi ter da nihče ni vaša last in da vam zato tudi nihče ničesar ne dolguje. Tako kot vi počnete tisto, kar želite, tako tudi vsi ostali ljudje počnejo tisto, kar oni želijo. Tu ne morete prav dosti, lahko le sprejmete dejstvo, da ima vsakdo svobodo, da izbira svoje besede in dejanja.

Na vsak dogodek in na vsakršne življenjske okoliščine lahko pogledate s takšnega zornega kota, da ob tem ne boste več doživljali drame. Potrebovali pa boste pripravljenost, da se odrečete vlogi žrtve in želji po dokazovanju svojega »prav«.

Torej: ali spremenite nekaj zunaj sebe ali pa spremenite nekaj znotraj sebe. Tretje pametne možnosti, ko sem že zapisala, ni.

Teoretično vam preostane še to, da nič ne storite in ničesar ne spremenite, temveč zgolj vztrajate v jezi, žalosti, besu, razočaranjih, zamerah, strahovih in podobnih dramah. Ampak ta možnost ne spada med pametne možnosti, zato jo seveda toplo odsvetujem.

Kaj bi lahko mala Marjetka naredila drugače s tem znanjem in zavedanjem? 

Ja, bila sem sicer majhna in veliko mlajša, ampak zagotovo dovolj velika brihta, da bi razumela to enostavno modrost.

Za začetek bi ozavestila, da spremembe zunanjih okoliščin (vsaj takšne, ki bi jih bila deležna takoj), odpadejo. Šolski sistem se čez noč ne bo spremenil, iz šole (vsaj osnovne) pa se tudi ne morem kar izpisati.

V preteklosti sem se  na tej točki odločila za dramo – če ne morem spremeniti zunanjih okoliščin, bom pa trpela in se počutila kot žrtev, iz dneva v dan, iz šolske ure v uro, ob vsaki porciji podatkov, za katere sem vedela, da samo brez potrebe obremenjujejo moje možgane in da od njih ne bom imela nobene koristi. Leta in leta sem doživljala dramo.

Z zavedanjem, da mi preostane le še to, da spremenim svoj pogled na situacijo, bi si takrat lahko rekla: »Poglej, stvari so takšne, kakršne so. Sistem so očitno postavili ljudje, ki ne razumejo, kaj resnično pomeni vzgajati in razvijati človeškega duha. Lahko si neizmerno srečna, da ti možgani delajo tako dobro, da brez težav uspešno izpolnjuješ šolske obveznosti. Vse skupaj bo trajalo še nekaj let, potem pa boš svobodna in boš lahko počela tisto, v kar sama verjameš in kar te resnično veseli in izpolnjuje. Do takrat opravljaj svoje šolske obveznosti po liniji najmanjšega odpora, ne pusti, da te stvari, na katere trenutno nimaš vpliva, vznemirjajo in uživaj življenje.«

Vem, da bi to znala razumeti. In vem, da bi bilo s tem razumevanjem moje otroštvo precej drugačno. Da bi si prihranila leta in leta drame.

Ampak kar je bilo, je bilo. V tem trenutku je najbolj pomembno, kaj boste s tem znanjem in zavedanjem naredili vi.

Kaj vse vas »žuli« v vašem življenju, kaj vse vam ni všeč, zaradi česa trpite in doživljate drame? Kaj boste v zvezi s tem storili? Boste vstali, zavihali rokave in spremenili nekaj zunaj sebe? Ali pa bo morda primerneje, da preprosto spremenite svoj pogled na ljudi, dogodke in druge okoliščine svojega življenja?

Obe poti vam lahko prineseta velike pozitivne premike v življenju, le ena možnost se vam ne izplača: vztrajati v drami, ne da bi bili kar koli pripravljeni storiti in spremeniti.