Empatija in zrcalni nevroni

Sposobnost empatije znanstvenike bega že dolgo časa. In ko so v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja odkrili t.i. zrcalne nevrone, so bili prepričani, da so našli odgovor na ta fenomen. Pa so ga?

ODKRITJE ZRCALNIH NEVRONOV

Pred tremi desetletji so ob poskusu z opicami makaki, ki so jim vsadili elektrode, da bi spremljali delovanje posameznih predelov njihovih možganov, znanstveniki naključno odkrili, da se pri opici, ki hrano poje ali pa le opazuje opico oz. nekoga, ki to počne, aktivirajo isti možganski centri in isti niz nevronov. Zato so ta fenomen poimenovali zrcalni nevroni. Ker gre za primate, so na podlagi tega odkritja sklepali, da tudi za ljudi velja enako. In poskusi, prilagojeni človeku, so dokazali, da je temu res tako.

OGLAS

Sprva se je vloga zrcalnih nevronov povezovala predvsem z motoričnimi funkcijami, novejše raziskave pa so pokazale, da imajo omenjeni nevroni pomembno vlogo tudi pri zmožnostih razumevanja mišljenja, namer, čustev in idej drugih ljudi. Gre za nevrone, ki se nahajajo v možganski skorji, natančneje na več področjih frontalnega (čelnega) in parietalnega (temenskega) korteksa človeka.

POMEN ZRCALNIH NEVRONOV

S pomočjo zrcalnih nevronov ugotavljamo misli in čustva drugih in se na to primerno odzivamo, kar nam pomaga v socialnih interakcijah. Z opazovanjem telesne govorice drugih in njihove neverbalne komunikacije ugotavljamo, kako naše ravnanje vpliva nanje. To je zlasti pomembno pri vzgoji. Zrcalni nevroni so pomembni tudi pri učenju ter prenašanju znanja in izkušenj na potomce. Ker naši možgani ne prepoznajo razlike med resnico in fikcijo, se s pomočjo zrcaljenja lahko učimo, ne da bi stvari tudi dejansko doživljali. Tako nam npr. ni treba v resnici doživeti vojne, groze, strahu…, saj že filmi, slike ali misli na to v naših možganih sprožijo reakcije, kot bi se to v resnici dogajalo. In spoznanja ob tem so enaka, kot bi to sami v resnici doživljali. S pomočjo zrcalnih nevronov je mogoče abstraktno mišljenje in doživljanje, zato nam  tudi ni treba vedno znova doživljati istih stvari, da bi razumeli, da so dobre oz. slabe. Seveda se pri tem skušamo izogibati slabim rečem in jih preprečevati ter ne ponavljati, medtem ko nihče nima nič proti doživljanju dobrega.

POSEBNA IN BOLEZENSKA STANJA

Vendar pa se je izkazalo, da se zrcalni nevroni ob istem dražljaju ne sprožajo pri vseh ljudeh enako, lahko se sprožijo kot posledica sugestije in niso posledica zrcaljenja, obstajajo pa tudi bolezenska stanja, ki vplivajo na njihovo izločanje. Tako se npr. pri avtistih ne glede na vrsto in moč dražljaja navedeni nevroni sprožajo v manjši meri ali pa sploh ne. Nekateri možganski tumorji lahko povzročijo, da ljudje zaradi pomanjkanja ali odsotnosti zrcalnih nevronov negativno spremenijo svoje obnašanje. Pri psihopatih in sociopatih pa se možganski centri frontalnega in parietalnega korteksa lahko sploh ne aktivirajo, zato tudi ni navedenih nevronov. To je lahko velik problem, saj se ti ljudje s posnemanjem lahko naučijo navidezno izražati čustva, v resnici pa ne čutijo ničesar. Zato lahko storijo tudi najhujša hudodelstva, ne da bi pri tem občutili kakršnokoli krivdo, žalost, obžalovanje, kesanje…  In jih je, dokler zločinov ne storijo, velikokrat težko prepoznati.

Količina zrcalnih nevronov tako ni odvisna le od dražljaja, ampak tudi od zdravja oz. sposobnosti aktiviranja možganskih centrov, ki izločajo navedene nevrone.

EMPATIJA IN HIPERSENZIBILNOST

Na izločanje zrcalnih nevronov pa ne vplivajo le moč dražljaja in različna bolezenska stanja. S poskusi so dokazali, da je količina teh nevronov odvisna tudi od senzibilnosti posameznika. Večja je senzibilnost, več zrcalnih nevronov nastane. Tako se največ omenjenih nevronov sproži pri t.i. hipersenzibilnih osebah (v populaciji je teh okoli 20%), med katerimi s(m)o najbolj občutljivi empati.

Glede na navedeno so bili znanstveniki prepričani, da so z zrcalnimi nevroni našli biološko razlago za fenomen empatije. Izraz empatija izhaja iz grških pojmov em’ in ‘pathos’, kar pomeni ‘v’ in ‘čustvo, občutek’. Beseda torej pomeni sposobnost vživljanja v drugega. In prav ta sposobnost močnega in globokega občutenja in doživljanja misli in čustev drugega, ki je značilna za (nas) empate, povzroči, da se zaradi izločanja večjih količin hormona oksitocina poveča tudi izločanje zrcalnih nevronov.

Zato je bil naslednji korak, ki so se ga znanstveniki lotili, poskus, da bi z močnejšo stimulacijo senzibilizirali možgane vseh ljudi tako, da bi ti izločali več zrcalnih nevronov. Da bi torej vsi postali bolj empatični. Vendar pa se je izkazalo, da tega kljub še tako močnim dražljajem ni mogoče doseči.

Tako so spoznali, da umetno povečevanje senzibilnosti možganov ni možno in da je občutljivost le teh dejansko genetsko pogojena. (Višja) senzibilnost in z njo povezana empatija sta tako osebnostni lastnosti, ki sta gensko pogojeni in se ju ne da priučiti, privzgojiti ali kako drugače pridobiti. Zato smo empatičnega doživljanja sposobni le tisti, ki imamo tudi genetsko predispozicijo za empatijo.

TUDI ZRCALNI NEVRONI SO LAHKO DVOREZEN MEČ

Zrcalni nevroni so pomembni tako pri našem zaznavanju sveta okoli nas kot tudi pri odzivanju nanj. Vendar pa se lahko izkažejo kot dvorezen meč. Živimo v svetu dvojnosti, v katerem obstajata tako dobro kot zlo, zaradi izvirne napake pa v obdobju, ko se vse obrača na glavo in dobro postaja slabo, slabo pa dobro. Tako s pomočjo zrcalnih nevronov lahko učimo in vzgajamo sebe in druge, vključno z našimi potomci, v napačno smer, napačno prepoznavamo, kaj je za nas dobro in kaj slabo ter se napačno odzivamo v socialnih interakcijah, kar je seveda za nas in za civilizacijo slabo in na dolgi rok tudi usodno.

AFIRMACIJA, KI POMAGA VSEM

Da bi se izognili tem napakam, si pomagamo z afirmacijo: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen), ki preobraža negativno energijo v pozitivno, to pa privlači in oplaja, tako da imamo s časom vedno več pozitivne energije. Kvaliteta in moč navedene afirmacije je (tudi) v tem, da ob REDNEM IN STALNEM IZGOVARJANJU DELUJE PRI VSEH, torej tudi pri tistih, ki niso hipersenzibilni oz. empati.  In tako z njeno pomočjo lahko VSI stopamo po pravi poti, po poti dobrega in ne zla, po poti življenja in ne smrti.