Individuacija – prisila ali odločitev

Pri razmišljanju v okviru individuacije se moramo seveda dotakniti tudi  vprašanja o vztrajanju na poti sprememb – če smo v začetek morda prisiljeni, je vztrajanje po prvem izboljšanju situacije odločitev -, zanimajo pa nas tudi “navidezne” odločitev. Vsi poznamo ljudi, ki se neprestano ukvarjajo z “duhovnostjo”, iščejo vedno nove pristope in prakse, s katerimi “želijo” spremeniti svoje življenje, vendar nikoli ničesar zares ne spremenijo. Kot pravi Idemon:

“…poznam veliko ljudi, ki že 25 let študirajo astrologijo ali so v psihoanalizi ali globinski analizi že 15 ali 20 let in se, čeprav so v tem času ogromno izvedeli o sebi, še vedno niso spremenili. Res je, da znajo veliko bolje razložiti, zakaj delajo, kar pač že delajo, a še vedno se ne spremenijo. Kaj je torej tisti manjkajoči element, ki ljudem omogoči spremembo? Prvič, to je uganka. Drugič, to je trenutek, ko imamo dovolj poguma, da naredimo prvi korak preko notranjih psiholoških meja, ki so nam do takrat pomenile varnost.  Morda je edini način, da lahko ugotovimo, če smo se začeli spreminjati, pogled na dogajanja v odnosih. Odnosi so naše ogledalo (Through the Looking Glass, str. 12).

OGLAS

Nikakor si ne domišljamo, da lahko v prispevku (ali na splošno) odgovorimo na zastavljeno vprašanje. Človeška psiha je preveč kompleksna in vse premalo poznamo mehanizme njenega funkcioniranja, da  bi lahko odgovarjali na taka vprašanja, iz rojstne karte pa ne moremo prebrati niti konkretnih manifestacij podobnih konstelacij pri različnih posameznikih. Na drugi strani vemo, da lahko psihoanaliza do prvega pomembnega preboja potrebuje tudi nekaj let, pa tudi to, da je včasih ta preboj lahko dovolj za bistveno izboljšanje kvalitete posameznikovega življenja in da se lahko to življenje nadaljuje brez “ukvarjanja” z individuacijo. Prepoznati znamo prisilo, ki izhaja iz življenjske situacije (ta pa je seveda izraz/odraz notranje situacije), ne pa prisile, ki nima vidne zunanje manifestacije. Po našem mnenju za individuacijo vedno obstaja neka vrsta (pri)sile, vprašanje je le, ali ta sila pripelje tudi do odločitve, da se je dejansko lotimo in predvsem do odločitev, da pri njej vztrajamo oziroma se na to pot vračamo.”

– mag. Zoran Leban Trojar

Celoten članek bo predstavljen na 9. Akademiji Instituta IPAL: Hoteti ali morati – proces individuacije in njene stranpoti (celodnevna javna konferenca s predavanji, 10. 2. 2019) in objavljen v zborniku.