Hvaležnost je občutek s posebno konotacijo. Ko imaš v mislih stvari ali ljudi, ki jih ceniš, takrat se počutiš, kot da je cel svet poseben. Ko razmišljaš o nečem ali nekom na prijeten, opogumljajoč način, takrat svoje občutke zrcališ tudi nase. Ljudje in stvari so ultra pomembne zato, ker ti ceniš njihov obstoj. Rezultat je, da si vedno bolj hvaležen. Hvaležnost se običajno zgodi, ko je tvoje dojemanje okolice pozitivno, obstajajo pa tudi izjeme. Recimo, da te neka izkušnja pošteno testira in ti za posledico naprti ogromno skrbi. Primoran si iti čez mukotrpen dolgotrajen postopek, ki se zdi pravi pekel. Ko je vse skupaj končno za tabo, pa se zgodi nekaj nepričakovanega. Čeprav si mogoče ves čas trpel in brezupno iskal pot odrešitve, si mimogrede in čisto nehote utrdil tudi lasten karakter. Namaste.
Preoblikovanje karakterja je v bistvu osebnostna preobrazba, ki je svetlobna leta stran od »laganini« načina življenja. Pomisli samo na survivor resničnostne šove, kjer gredo tekmovalci čez fizično-težavne preizkušnje. Če preizkušnja ni variacija težkega, ne moreš pričakovati velikih sprememb. Lahko pa pričakuješ male spremembe. Hvaležen si torej lahko tudi za stvari, ki sprva delujejo negativno. Življenjski izzivi, ki jih sprva dojemaš odklonsko, se kasneje lahko izkažejo kot priložnosti za napredek. Namenska pot, ki gre neznano kam, se kasneje lahko izkaže kot osebnostna rast, razvoj veščin, gradnja kompetenc ali dodatni zaslužek. Tega seveda v tistem trenutku ne moreš vedeti, ker je vse, kar vidiš, minus. Plusa pa še ni na obzorju. Brezvezna okrušena skala se lahko čez čas pokaže kot skriti diamant.
Dober primer je direktna prodaja. Ko pomisliš na direktno prodajo, je ena prvih asociacij lahko, da je to za karakterno močne, pogumne in komunikativne ljudi. In 99,9 % za ekstroverte. To seveda ne drži. Če nekdo misli, da je delati z ljudmi v splošnem težko, naj samo poskusi delati v direktni prodaji. Tam teža dobi proporcionalne razsežnosti. Dobiš pravi uvid v to, kaj v resnici pomeni »težko«. Konstantne zavrnitve, ki lahko trajajo dneve, tedne ali mesece v kombinaciji z ničnim rezultatom. Nula rezultat pomeni nično plačilo. Priliv 0,00 evrov na račun ti da pošteno misliti. Ali je težje delati z ljudmi ali imeti negativen mesečni priliv? Ker je plačilo direktno povezano s prodajnimi rezultati, neuspeh dolgoročno ne pride v poštev. Prodajna uspešnost je na koncu za prodajalca pravzaprav edina pot. Neuspeh ni opcija. Če začetni vložek v razvoj prodajnih veščin deluje negativno (soočanje z aroganco ljudi, razočaranja, čustveni pritiski, nevšečnost, občutek lastne nesposobnosti), se tvoj list v prihodnosti lahko obrne v pozitivno smer. Mogoče postaneš uspešen. Tudi, če v osnovi nisi naravna goflja. Lahko si na videz popolnoma povprečen, morda celo nezgovoren in vase zaprti introvert. Lahko si si torej šele veliko let kasneje hvaležen, da si se v projekt podal na slepo in uspel tam, kjer so bile možnosti sprva močno obrnjene proti tebi.
Hvaležno srce sicer ne potrebuje veliko. Pravzaprav, manj kot potrebuješ za hvaležnost, bolj in hitreje boš hvaležen. Mogoče, da se zjutraj zbudiš vesel, da si živ, ker lahko dihaš. Lahko, da te veseli dejstvo, da lahko zjutraj vstaneš, ker si zdrav in motiviran. Motiviran, da boš tisti dan naredil to, kar si si zamislil. V kolikor imaš še kakšno ekstra stvar, ki ti daje smisel in energijo za življenje, se tvoj občutek hvaležnosti lahko še poveča. Optimista, ki vidi kozarec na pol poln, vedno spremlja občutek hvaležnosti.
Prepričanje, da v življenju za hvaležnost štejejo le megalomanski dosežki, je ne samo zavajajoče, ampak tudi potencialno škodljivo. Škodljivo za tvojo psiho. Da si lahko hvaležen le, če ti ploska cel avditorij. Motivacija, podjetniške ideje in manifestacija so izredno privlačne stvari, ki jim sledi marsikdo, ki od življenja pričakuje več od gole eksistence. Če si dosežkar, pač nadaljuj z osvajanjem tega, kar ti pomeni največ. Problem lahko nastane, ko misliš, da za občutek hvaležnosti potrebuješ več kot ostali. Najvišji standard. Namesto, da samemu sebi dovoliš, da se potrepljaš po rami že veliko prej. Za miniaturne stvari, ki so na prvo žogo lahko enostavne traparije. Konec koncev gre zgolj za občutek.
Vse, kar je vezano na tvoj notranji svet, dovoljuje prostor in osebno svobodo, da si to stvar osmisliš po svoje. Glavno je, da ti veš, kaj delaš. Lahko tudi namensko delaš vaje za hvaležnost. Lahko se koncentriraš se na vse dobro v življenju ali pa si izbereš specifičen predmet hvaležnosti. Zadošča mogoče že nekaj momentov tišine na dan, da v spomin prikličeš vse, kar ima zate pomensko vrednost. Bolj kot ponavljaš vajo hvaležnosti, bolj navajaš svoj um na hvaležnost.
Ljudje včasih iščemo nekaj zunaj ne vedoč, da stvari lahko najdemo le znotraj. Preprosta ideja se v praksi lahko izkaže za magično. Nekaj posebnega se zgodi v trenutku, ko se odpreš konceptu hvaležnosti. Svet, ki ga prej nikoli nisi opazil, kar naenkrat postane viden. Začneš se zavedati, da imaš veliko več kot si mislil, da imaš. Sploh, če tako dobre kot slabe izkušnje pozdraviš s hvaležnostjo, da so se sploh zgodile.
