Izvor strahu

Psihološko stanje strahu je povsem ločeno od kakršne koli konkretne in resnične neposredne nevarnosti. Poraja se v več oblikah: kot nelagodje, tesnoba, živčnost, napetost, groza, fobija itd. Ta vrsta psihološkega strahu se vedno nanaša na nekaj, kar se utegne zgoditi, ne pa na nekaj, kar se dogaja v tem trenutku. Vi sami ste tukaj in sedaj, medtem ko se vaš um ukvarja s prihodnostjo. To pa ustvarja razpoko  tesnobnosti. Če se istovetite s svojim umom in ste izgubili stik z močjo in preprostostjo, ki napolnjujeta  zdajšnji trenutek, bo ta razpoka tesnobe postala vaša stalna spremljevalka. S sedanjim trenutkom se lahko soočite vedno, ne morete pa se soočiti z nečim, kar je le projekcija uma – ne morete se torej soočiti s prihodnostjo.

Še več,  dokler se istovetite s svojim umom, bo vašemu življenju vladal ego. Zaradi svoje fantomske narave in kljub dovršenim obrambnim mehanizmom, pa je ego zelo ranljiv in negotov – ves čas se počuti ogroženega. To velja tudi takrat, kadar daje navzven vtis, da je zelo samozavesten. Pomnite, da je čustvo odziv telesa na to, kar počne um.

Torej kakšno sporočilo telo neprestano prejema od ega, tega lažnega jaza, oblikovanega po merilih uma? Pozor, ogrožen sem. In katero čustvo poraja to ponavljajoče se sporočilo? Strah, seveda.

OGLAS

Videti je, da ima strah več korenin. Strah pred izgubo, strah pred neuspehom, strah pred tem, da bi bili prizadeti itd. Toda v resnici vse te različne oblike strahu odražajo le egov strah pred smrtjo, pred izginotjem. Egu se namreč zdi, da za vsakim vogalom preži smrt. V tem stanju poistovetenja z umom strah pred smrtjo vpliva na prav vsak vidik vašega življenja.

Povzeto iz knjige Živeti v sedanjem trenutku, Eckhart Tolle