Sibirska cedra je iglasto zimzeleno drevo z latinskim imenom pinus sibirica. V višino zraste 35-40 m, deblo pa doseže 1,5-2 m v premeru. Raste zelo počasi in živi povprečno 300-500 let, čeprav lahko nekatera drevesa v strnjenih skupinah živijo tudi do 800 let.
Drevo je enodomno – ženski storži in moški klasi rastejo na istem drevesu. Storži so večinoma na zgornjih, močnejših predelih krošnje, višnjevo rdeči klasi pa na nižjih vejah. Sibirska cedra cveti junija. Cvetni prah ima drobne zračne mešičke, tako da ga veter raznese daleč naokoli. Kadar pade na vodno gladino, je dragocena hrana za ribje mladiče. Cedrov čebelji med je izjemno zdravilen.
Po oprašitvi semena dozorijo že naslednje leto. Plodnost je torej obilna enkrat v dveh letih, posebej velika pa je enkrat na 4-5 let. Plodna leta so odvisna tudi od enajstletnega ciklusa dejavnosti sonca. Cedra začne rojevati plodove šele po 24-40 letih. V enem cedrovem storžu je med 80 in 140 temno sivih semen. Na enem drevesu zraste od 80 do 800 storžev, v negovanih nasadih pa jih je lahko tudi do 1500. Storži zrasejo samo na zgornjem delu krošnje.
Cedrove iglice oddajajo snovi, ki dezinficirajo in čistijo zrak, zato blagodejno vplivajo na dihalne organe.
Zaradi svoje vsestranske uporabnosti in lepote sibirska cedra pomembno prispeva k narodnemu gospodarstvu in kulturi. Krasi mnoge parke v ruskih mestih. Pod Jaroslavljem se bohotijo cedrovi nasadi, zasajeni že na začetku 15. st.
Sibirska cedra (pinus sibirica) botanično sicer ne spada v rod ceder (lat. cedrus) temveč v rod borovcev (pinus), točneje jih uvrščajo med cemprine oz. cembre (cembrea) – vsa ta drevesa pa spadajo v družino borovk (pinaceae). Kljub temu je v Rusiji povsod uveljavljeno ime cedra. Kako to?
Prvim prebivalcem, ki so se na področju Urala in Sibirije srečali s tem veličastnim zimzelenim iglavcem, so se drevesa zdela zelo podobna libanonskim cedram, ki so jih poznali že od prej. Vonj, videz in druge značilnosti so jih spominjale na cedre, pa tudi uporaba je zelo podobna (les se denimo uporablja za pohištvo proti moljem), zato se je povsod ohranil naziv cedra. Pri slovenskih botanikih in v drevesnicah boste zaman iskali sibirsko cedro, saj je pri nas pinus sibirica znana kot sibirski bor ali sibirski cemprin.
Kaj vse nam ponuja Sibirska cedra
CEDROVO IGLIČJE
Poparki in prevretki iz igličevja so znani kot sredstvo, ki požene na vodo. Pijejo jih tudi kot zdravilo proti prehladnim in infekcijskim boleznim dihalnih poti: bronhitisu, pljučnici, tuberkulozi ipd. Napitke iz iglic uporablja ruska ljudska medicina proti bronhialni astmi, pri težavah zaradi obolelega srca in ožilja. Napitki čistijo kri in ožilje, povečujejo njegovo prožnost ožilja.
Poparek igličja na žganju pomaga pri celjenju ran. Pripravimo ga tako, da 100 g zdrobljenih iglic prelijemo z 200 ml žganja in postavimo na temno mesto za sedem dni.
Z dodatkom medu dajejo napitek iz igličja otrokom. V kopelih pomaga igličje pri zlatenici in rahitisu.
CEDROVA SMOLA
Tradicionalno se uporablja pri celjenju ran in vreznin, zdravljenju zastarelih poškodb, celo gangrene. Polagali so jo na gnojne rane in tvore, da je iz njih izvlekla gnoj in blažila bolečino. Polagali so jo na dlesni proti zobobolu.
CEDROVI OREŠKI
So neprecenljivo bogastvo Sibirije. Slovijo po celi vrsti zdravilnih lastnosti. Po znanstvenih ugotovitvah zadostuje 100 g oreškov za zadovoljitev potreb organizma odraslega človeka po aminokislinah in mikroelementih, kot so baker, kobalt, mangan in cink. Uživamo jih lahko enako kot vse druge oreške (mandeljne, lešnike), po okusu pa nekoliko spominjajo na pinjole (pinije). Rusi so ga luščili in grizljali ob zimskih večerih, saj so iz izkušenj vedeli, da jim prinaša zdravje, moč in dolgo življenje, poleg tega pa zdravi vse vrste bolečin in bolezni. Zanimivo je, da je med vsemi vrstami ceder sibirska edina, ki obrodi z užitnimi oreški.
CEDROVO OLJE
Najbolj preverjeno učinkovit dar sibirske cedre je cedrovo olje. Že stoletja velja za posebno delikateso izbranega okusa. Po hranljivosti, vsebnosti vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi presega vsa druga olja, ki jih cenimo po njihovi kakovosti.
Ko so cedrovo olje začeli uvažati na Češko, strokovni inštituti najprej niso mogli verjeti, da lahko vsebuje tako celovit spekter zdravilnih snovi, vitaminov in mineralov, zato so opravili svoje analize. Z njimi so potrdili, da je sestava dejansko taka, kot so pokazale analize v Rusiji (navedene na deklaraciji izdelka).
Olje uživamo samo v času od svita do mraka, nikakor ne ponoči. Vsako jutro vsaj pol ure pred prvim obrokom spijemo manjši požirek olja. Lahko kar iz stekleničke, da se nič ne izgubi, če uporabljamo žličko, pa naj ta ne bo kovinska (seveda najbolje imeti žličko iz cedrovine). Olje zadržimo v ustih, da se pomeša s slino, rahlo ga požvrkljamo in potem pogoltnemo. Ob pitju ni nujen nikakršen ritual, če želimo, pa ga lahko pospremimo z razmišljanjem o blagodejnosti žlahtne tekočine, ki jo vnašamo v organizem. Po besedah Anastazije cedra nosi v sebi izvorno vibracijo vesolja in ta se seveda ohrani tudi v olju, ekstraktu vsega najboljšega, kar cedra vloži v svoja semena.
Olje učinkuje blagodejno, tudi če ne verjamemo v uspeh, saj je neverjetno bogato z zdravilnimi snovmi, vitamini in minerali, gotovo pa vera in upanje učinkovitost še povečata. V primeru zdravstvenih težav, uživamo olje 3x dnevno, vedno najmanj pol ure pred obrokom. Priporočeno je vztrajati pri vsakdanjem uživanju olja v obdobju 40-60 dni. V tem času naj bi doseglo največje možno ravnotežje v telesu (odvisno od trenutnega zdravstvenega stanja), pri zdravih ljudeh pa vzpostavilo optimalno telesno, duševno in duhovno stanje.
Cedrovo olje zelo koristi ljudem, ki delajo ali živijo v težavnih razmerah, ki pri delu porabijo veliko energije in so čustveno ali psihično močno obremenjeni. Pomaga pri izločanju soli in težkih kovin iz organizma. Krepi celostno rast, zato je koristno za rastoče otroke. Pomaga pri boleznih, pri katerih so simptom kožna obolenja, močno krhanje nohtov in cepljenje ali izpadanje las.
Nasploh olje krepi telo, poživlja duha, obnavlja imunski sistem in tako pomaga pri boju proti raznim boleznim in blaži mnoge zdravstvene tegobe.
Olje se lahko uporablja celo kot jedilno olje, npr. na solati (če ste dovolj premožni, da si lahko to privoščite).
CEDROVA MOKA
Ko s postopkom hladnega stiskanja iz oreškov iztisnejo olje, ostanek zmeljejo v prah, t.i. cedrovo moko. Iz nje lahko pripravimo cedrovo mleko, tako da eno žlico moke raztopimo v skodelici vode in jo po želji prevremo. Za boljši okus lahko dodamo majhen ščepec naravne soli (recimo nekaj kapljic raztopine himalajske soli) in malo cedrovega medu. Poleg tega lahko s cedrovo moko oplemenitimo okus sladic in drugih jedi iz navadne moke.
ETERIČNO OLJE
Pridelujejo ga iz iglic in se uporablja na mnoge načine. Z njim lahko mažemo pooperacijske rane, poškodbe na koži, ekceme, razjede v ustni votlini. Proti glavobolu vtremo dve kapljici v sence in za ušesa. Pri nahodih in prehladih damo nekaj kapljic v vročo vodo in inhaliramo. Nekaj kapljic lahko dodamo h kopeli.
CEDROV MED
Po svoji kakovosti in učinkih se razlikuje od medu iz naših krajev, saj ga čebele nabirajo v ekološko neprizadetih cedrovih gozdovih, poleg tega pa jim čebelarji ne poberejo vsega medu in jih ne hranijo s sladkorjem. Ta med lahko brez posledic uživajo mnogi, ki jim sicer sladkor v medu povzroča težave.
CEDROVI OBESKI
Po navodilih iz knjig o Anastaziji je takrat, ko si nadenemo obesek, treba upoštevati troje:
1. moramo si želeti, da se košček cedre vključi v informacijski sistem našega telesa
2. bosi moramo stati na travi
3. ploščico moramo z dlanjo leve roke pritisniti k razgaljenim prsim
Ruski biolog M. N. Prohorov je leta 1996 zapisal, da je človekova želja zelo pomembna, saj skozi psiho pomaga uskladiti človekov bioritem z ritmom narave. Stanje na travi (najbolj bosonogo) je pomembno, ker z njim povezujemo sebe kot sistem z drugim naravnim sistemom, pri čemer se ritem obeh sistemov združi in se oba medsebojno dopolnjujeta. Po bosih nogah se človeški organizem energetsko poveže z Zemljo. Pritiskanje obeska z dlanjo leve roke k področju srca je zaključna gesta, s katero se po načelih vzhodne medicine in bioenergetske terapije vzpostavi zaključen energetski pretok, ki povezuje energijo cedre in njene ritme s celostno energijsko vibracijo človeka. Rahlo utripanje, ki ga začutimo v telesu, kaže neposredni začetni trenutek, ko začne delovati sistem “človek – košček cedre.”
Ko svojo ploščico držimo z obema rokama, kakor je opisano v prvi knjigi o Anastaziji, s tem zapiramo energetske kanale in z gladenjem zunanje strani obeska aktiviramo funkcije meridianov. Z gladenjem zdravimo vse organe, saj so v koncih prstov začetne točke meridianov, ki so povezani z vsemi organi v telesu. Na podlagi tega naravni mehanizem usklajuje vibracijo organizma. Cedrov obesek, čeprav lahko nanj gledamo zgolj kot na kup odmrlih celic, vendarle opravlja vlogo ritimizacijskega biokorektorja.
Leta 1997 so z elektrofiziološkimi metodami dokazali, da je na površini rastline shranjena informacija, ki ritmično pulzira kot elektronska naprava. Poleg tega cedra, kot vodilna rastlina v biosistemu, v sebi kopiči obilo blagodejne energije, zato obesek močno harmonizira vse plasti človekovega telesa.
CEDROV STORŽ
Storž ima podoben učinek kot cedrova ploščica. Lahko ga nosimo pri sebi ali pa ga npr. ponoči položimo pod vzglavnik. Iz semen, ki se skrivajo pod luskami, lahko po navodilih, ki jih najdete drugje na naših straneh, posadimo cedrovo drevo.
Avtor: Nara Petrovič
www.soustvarjanje.si
