V Wikipediji je zapisano: “V psihologiji je TRAVMA vrsta poškodbe psihe, ki se pojavi kot posledica hudega trpljenja. ”
Travma je glavni razlog, ki nam onemogoča živeti zdravo in srečno življenje. Povzroči jo izjemno stresna in neprijetna izkušnja, ob kateri smo dobili občutek, da smo izgubili nadzor. Če travmatični cikel ni bil zaključen, spomin in občutek te izkušnje ostaneta v nas, prav tako pa ostane v našem telesu tudi ves stres, ki je povzročil travmo. Travma je nekaj, kar je v nas povzročilo tako stisko in toliko bolečine, da je preprosto ne moremo izpustiti.
To je stanje čustvene in duševne stiske, ki jo povzroči izkušnja, ki ni rešena.
Vsak od nas doživi travmo na drugačen način. Kar povzroči travmo eni osebi, ni nujno, da jo tudi drugi. Kako se odzivamo na travme, je odvisno od naše biološke sestave, našega fizičnega, duševnega in čustvenega praga ter kako se odzivamo na okolje.
Travma ni vedno povezana z neko tipično tragedijo (kot je vojna, avtomobilska nesreča, spolna zloraba, izguba ljubljenega). To je lahko tudi prihod novorojenčka, odvajanje od materinega mleka, rojstvo mlajšega bratca ali sestre, vse to so možni primeri travmatičnih dogodkov v našem otroštvu.
Celo najboljši starši niso sposobni vzgojiti otroka tako, da ne bi doživel nobene travme.
Medtem ko se živali v divjini lahko preprosto otresejo svoje travme, mi kot ljudje žal nimamo te sposobnosti.
V mladosti poskušamo travmo sprostiti z jokom, kar je pravzaprav najboljši način zaključevanja, reševanja in integracije cikla travme. Vendar ker nam že kot otrokom dajo vedeti, da je jokanje sramotno ali pa nas zaradi njega celo kaznujejo, naše telo hitro ponotranji sporočilo: “NI OK, da se tako počutim in ni varno, da se tako odzivam ter na tak način integriram travmo, ki jo doživljam v tem trenutku”.
In kaj naredimo?
Da se počutimo varno, svoje občutke potlačimo, oddaljimo ali jih ohromimo.
In ker smo to travmatično doživetje shranili V SEBE, ta v našem odraslem življenju začne delovati kot magnet.
Naša nerešena travma postane v našem življenju TOČKA PRIVLAČNOSTI.
Kljub našim rednim duhovnim praksam ter osredotočanjem na pozitivne misli, na koncu znova in znova privlačimo podobne negativne izkušnje.
Pravzaprav samo podoživljamo isti nerešen travmatični ciklus, ki je ostal v nas še iz ranega otroštva.
SPROŽILCI aktivirajo močne čustvene reakcije – čustvene odzive, ki so pravzaprav le odraz preteklih travm.
NAJVEČJI SIMPTOMI TRAVME SO:
Kronična bolečina
Zasvojenosti
Depresija
Nizka samozavest
Anksioznost
Stres
Ponavljajoči spomini
Nočne more
Nespečnost
Psihična bolezen
Motnje hranjenja
Debelost
Nihanje v razpoloženju
Nezadovoljno ali boleče življenje, polno obžalovanja, bolečine, jeze, sovraštva, strahu, žalosti, osamljenosti, praznine, nemoči, zavračanje samega sebe, občutka ničvrednosti, krivde in sramu.
Kako zdraviti travmo?
Naše glavno vprašanje pri delu s simptomi travme je: “Kaj se mi je zgodilo?” (namesto “Kaj je z menoj narobe?”)
Ko ste sprejeli odločitev, da želite travmo ozdraviti, priporočam, da poiščete travma strokovnjaka, ki mu lahko zaupate.
Zrel pristop in predanost k zdravljenju je KLJUČNEGA POMENA.
Zdravljenje pogosto primerjam s fizično vadbo. Lahko dobite “six pack” z le eno vadbo? Seveda ne. Podobno tudi čustveno zdravljenje potrebuje svoj čas in ni mogoče pričakovati čudežev po eni sami seansi.
Iz lastnih izkušenj priporočam alternativni pristop k zdravljenju travme, kjer se lotimo temeljnega problema našega življenja.
Psihoterapevti, psihologi in psihiatri, s katerimi sem do sedaj delala, vedno pogosteje vključujejo v svoje delo to alternativno metodo.
Pogosto primerjajo rezultate ENE SEANSE alternativnega zdravljenja travme z LETI zdravljenja z običajnimi terapijami, kjer je ljudem dovoljeno zgolj govoriti o njihovih travmatičnih dogodkih, ne pa jih podoživeti.
Ker temeljijo modalnosti čustvenega zdravljenja travme predvsem na občutkih, torej z vsem kar je povezano s fizičnimi in psihičnimi občutki ter čustvi in ne z razmišljanjem, analiziranjem in govorjenjem, toplo priporočam delo izključno s strokovnjakom za katerega čutite, da je prava oseba za vas.
To usmerjanje pozornosti na vaše občutke je pravzaprav odlična uvertura in vaja za vaše nadaljnje delo pri zdravljenju.
Pomembno je tudi, da ste pozorni na način zdravljenja in strukturo seanse, ki jo plačujete.
Po mojih izkušnjah v seansi, ko zdravimo travme, ne sme obstajati časovna omejitev, saj naših čustev ne moremo štopati, ne drugače meriti.
Ta način dela pogosto primerjam z rojstvom otroka, ko preprosto ne moremo predvideti, kaj se bo zgodilo in koliko časa bo trajalo.
Tehnika zdravljenja čustvene travme, s katero sem delala s tisočimi ljudi z vsega sveta, se imenuje “Completion process”. Tehniko je razvila ameriška duhovna učiteljica in avtorica Teal Swan.
Zame je ta tehnika najmočnejše, najhitrejše, najgloblje in najučinkovitejše orodje, s katerim sem delala do sedaj. Želim si le, da bi poznala to tehniko že pred 20 leti 🙂
Glavnih 5 korakov “Completion Process”:
• Ustanovitev varnega mesta – Vzpostavitev namišljenega kraja, kjer se počutimo varno ponovno vstopiti v boleč spomin.
• Potrditev – Bolečemu čustvu sporočimo, da ga vidimo kot veljavnega.
• Iskanje izvora – Z vprašanjem “Kdaj sem prvič občutil ta občutek?”, se povežemo z izvorom travme.
• Osvobajanje negativnih občutkov – Vse dokler v sebi ne občutimo olajšanja.
• Čiščenje in zdravljenje – Ritual zaključevanja spomina na travmo in začetek “novega življenja”.
