Zaupajte svojim zaznavam, kako vaš nasilni partner ravna z vami in misli o vas in, če ni pripravljen na temeljito terapevtsko delo, odidite čim prej.
Kronična zloraba pripravi ženske do tega, da začnejo dvomiti same vase. Pripelje jih na rob norosti, saj nasilen moški v bistvu prav to hoče. Če ste žrtev nasilnega partnerja, je ključno, da ponovno pridobite zaupanje vase, da se zanesete na lastne zaznave in da začnete znova poslušati svoj notranji glas.
Pri tem, ali ste v nasilju ali ne, in kdo pravzaprav potrebuje pomoč, vi ali on, naj vam bodo v oporo osnovne resnice, ki veljajo za nasilne moške, ki smo jih povzeli po knjižni novosti in veliki uspešnici tega leta Zakaj to počne avtorja Lundyja Bancrofta. Ukrepajte pravi čas, preden ne uspe vseh naokoli sebe prepričati, da je pravzaprav z vami nekaj narobe. Medtem ko je on pravi igralec, mučitelj oziroma terorist.
RESNICA ŠTEVILKA 1
On je nadzirajoč
Intimni odnos vključuje nenehno sprejemanje odločitev, nasprotujoče si potrebe, o katerih se je treba pogajati, okuse in potrebe, ki jih je potrebno uravnotežiti. Miselnost, ki jo nasilnež prinaša v te odločitve, in posledice napetosti lahko druženje z njim naredijo nemogoče.
Pomislite, kako zahtevno je pogajanje ali sklepanje kompromisov s človekom, ki deluje po naslednjih načelih:
- prepir lahko traja samo tako dolgo, dokler traja moja potrpežljivost. Ko imam dovolj, je razprava končana in čas je, da utihneš,
- če je vprašanje, o katerem razpravljava, pomembno zame, moram dobiti to, kar želim. Če se ne umakneš, me izzivaš,
- vem, kaj je najboljše zate in za najin odnos. Če se ne strinjaš z menoj, potem ko sem jasno povedal, kako in kaj, ravnaš neumno,
- če se zdi, da moj nadzor in avtoriteta popuščata, imam pravico, da ponovno vzpostavim pravila po moji volji, vključno z nasiljem, če je to potrebno.
Nasilen moški pogosto meni, da ima pravico nadzirati, kam gre njegova partnerka, s kom se druži, kako se oblači in kdaj mora priti domov. Zato je prepričan, da bi morala biti hvaležna za vso svobodo, ki ji jo dopušča, in bo na sestanku povedal nekaj podobnega kot: »Ona je vsa iz sebe zato, ker ji ne dovolim, da bi se družila z neko pokvarjeno punco, medtem ko ji ves preostali čas dovolim, da se druži, s komer koli hoče.«
Je razmišljanje nasilnega človeka popačeno? Seveda. Nasilneževa partnerka ni njegov otrok. Vendar se njegova pravila njemu zdijo smiselna, zato bo vztrajal pri njih. In še, če ima par otroke, nasilen moški običajno samega sebe vidi kot glavno starševsko avtoriteto, tudi če le malo prispeva k skrbi zanje.
RESNICA ŠTEVILKA 2
Počuti se upravičenega
Značilno za nasilneže je, da svoji partnerki in otrokom pravice omejijo ali celo v celoti zanikajo, sebi pa jih napihnejo čez vse meje. Nasilnež pričakuje, da bodo zadovoljene vse njegove telesne, čustvene in spolne potrebe, da bodo do njega vsi obzirni in da bo imel neomejeno svobodo brez vsake odgovornosti. Od partnerke pričakuje, da mu bo kuhala in poskrbela za vse ostalo. Poleg tega se precenjevanje njegovega dela prepleta z razvrednotenjem partnerkinega. Nasilneži terapevtom pogosto razlagajo: »Ne vem, kaj za vraga počne ves dan. Pridem domov in hiša je razmetana, otroci so lačni, ona pa se pogovarja po telefonu. Svoj čas preživi tako, da gleda nadaljevanke.«
Mnogi so besni, če ne morejo ves čas govoriti samo o sebi in pomembno je, da je partnerka ves čas osredotočena samo nanje. Ne glede na to, koliko mu daste, nikoli ne bo dovolj. Tudi v postelji meni, da je vaša dolžnost, da ga čustveno zadovoljite in celo da doživite orgazem le zato, ker hoče užitek ob tem, da sebe vidi kot dobrega ljubimca. Nimajo pa vsi nasilneži velikega interesa za spolnost. Nekateri so preveč zaposleni z odnosom zunaj razmerja ali zlorabljajo snovi, ki zmanjšujejo spolno slo. Nekateri so geji in svojo partnerko zlorabljajo kot krinko.
Svoboda brez odgovornosti pa denimo pomeni, da nasilnež sam zase meni, kako je nad vsako kritiko. Če njegova partnerka poskuša govoriti z njim o svojih zamerah, je godrnjava in ga izziva. Čutijo se celo osebno upravičeni do uporabe nasilja, sploh če ga je žena prevarala ali ga zavrnila v spolnosti.
RESNICA ŠTEVILKA 3
Stvari obrne na glavo
Pogoste so zgodbe, kot je ta resnična izjava: »Pretiravala je z jezikanjem, zato sem se tako razjezil, da sem jo zgrabil za vrat in jo prislonil ob zid. Potem pa me je skušala brcniti v jajca. Kako bi vam bilo všeč, če bi vam ženska to poskušala narediti? Seveda sem se je lotil. Ko sem roko zavihtel navzdol, so moji nohti naredili globoko zarezo čez njen obraz. Kaj za vraga pa je pričakovala!«
Mnogi pravijo, da je ženska tista, ki zlorablja njega. Zaradi zaznavnega sistema, zaradi katerega se počuti tako zelo upravičen, agresivnost pogosto zamenjuje s samoobrambo. Pretirava, se posmehuje in se želi izogniti razmisleku o tem, kar mu partnerka govori, in se soočil s tem. Čuti se upravičen, da jo namesto tega potolče kot muho. Čuti se celo upravičen, da jo kar naprej snema in vnaprej pripravlja scenarije, kako jo bo vprašal, da bo občinstvu, ki mu želi predočiti svojo nedolžnost, pokazal, kako nora je.
RESNICA ŠTEVILKA 4
Partnerke ne spoštuje
Partnerko običajno vidi kot manj inteligentno, manj sposobno, manj logično in celo manj občutljivo, kot je sam. Objektivizacija pa je glavni razlog, zakaj se nasilneževo obnašanje čez čas običajno poslabša. Ko se njegova vest privadi na določeno stopnjo krutosti ali nasilja, se premakne na naslednjo. Z depersonalizacijo svoje partnerke se nasilnež varuje pred naravnimi človeškimi čustvi krivde in empatije, tako da ponoči lahko spi mirne vesti. Od njene človečnosti se distancira tako daleč, da njeni občutki zanj sploh ne štejejo ali pa preprosto nehajo obstajati. Zloraba in spoštovanje sta si diametralno nasprotna: ne spoštujete nekoga, ki ga zlorabljate, in ne zlorabljate nekoga, ki ga spoštujete.
RESNICA ŠTEVILKA 5
Zamenjuje ljubezen in zlorabo
Nasilen moški pogosto skuša prepričati svojo partnerko, da je njegovo grobo ravnanje z njo dokaz, kako zelo mu je mar, ampak resnica je, da je zloraba nasprotje ljubezni. Ali torej laže, ko pravi, da vas ljubi? Običajno ne. Večina v sebi čuti močan občutek, ki mu pravijo ljubezen. Za mnoge od njih je to edino čustvo do partnerke, ki so ga kdaj koli imeli, tako da niti ne morejo vedeti, da to ni ljubezen.
Ko nasilen moški v svoji notranjosti čuti močna čustva, ki jim drugi pravijo ljubezen, on verjetno v veliki meri občuti:
- željo, da bi svoje življenje posvetil temu, da bi ga drugi osrečevali,
- željo, da bi imel dostop do spolnosti,
- željo, da bi na druge naredil vtis, ker ste njegova partnerka,
- željo, da bi vas posedoval in nadziral.
Sposoben je sicer občutiti tudi resnično ljubezen do vas, ampak najprej bo moral močno preusmeriti svoj pogled, da bi ločil zlorabo in posesivne želje od prave ljubezni in da bi vas resnično zagledal.
RESNICA ŠTEVILKA 6
Še enkrat, čuti se upravičenega
Nasilnež odgovornost za svoja dejanja prenese na nekoga drugega, saj verjame, da je njegova partnerka tista, ki ga pripravi tako daleč, da se obnaša na neprimeren način. To pogosto obrazloži z naslednjimi besedami: »Ona ve, kako lahko pritisne na moje občutljive točke. Hoče, da ponorim in ve, kako bo to dosegla. Predaleč me je potisnila. Obstaja omejitev, koliko lahko človek prenese. Pričakujete, da bom dovolil, da lahko hodi po meni? Kaj bi pa vi naredili?«
Nasilni moški so mojstri iskanja izgovorov. V tem pogledu so podobni odvisnikom, ki verjamejo, da so vsi in vse, razen njih, odgovorni za njihova dejanja. Kadar ne krivijo svojih partnerk, je kriv stres, alkohol, njihovo otroštvo, otroci, njihov šef ali njihova negotovost. Najpomembnejše pa je, da se počutijo upravičene, da si izmišljajo izgovore. Ko terapevti poudarijo, da se drugi moški pod enakimi pritiski ne odločajo za zlorabo, po navadi postanejo besni ali žaljivi.
Kar nekaj med njimi je psihopatov, brez vesti, niso pa vsi takšni. Pravzaprav jih večina ima vest glede svojega obnašanja pri delu, v klubu ali na ulici. Doma pa prevlada njihov občutek upravičenosti. Nasilen moški pogosto verjame, da lahko svojo partnerko krivi za vse, kar gre narobe, ne samo za svojo nasilnost. Ali je pravkar doživel razočaranje? Ona ga je povzročila. Je bil v zadregi zaradi napake, ki jo je naredil? Ona bi morala to preprečiti. Je eden izmed otrok v težavnem obdobju? Ona je slaba mati. Za vse je kriv nekdo drug in ta nekdo drug je ponavadi ona.
RESNICA ŠTEVILKA 7
Zanikajo svoje nasilje
Vrhunski terapevt, avtor knjige, sodeluje tudi s sodiščem, ki obravnava nasilneže, ki so fizično nasilni ali zlorabljajo otroke. Od osebja na sodišču pogosto sliši: »No, ona ga obtožuje, da jo zlorablja, vendar on to zanika.« Nato se z zadevo prenehajo ukvarjati, kot da z zanikanjem moškega to lahko zaključijo. A dejstvo je, da če je moški nasilen, bo to seveda zanikal. Če ne bi zanikal, ne bi bil nasilen. Ali pa priznajo le majhen delež tistega, kar so naredili. Ko nasilnež zanika incident takoj po tem, ko se je zgodil, lahko partnerki povsem zmeša glavo.
Predstavljajte si žensko, ki ima zjutraj še vedno vozel v želodcu zaradi grdega prepira večer pred tem. Njen partner pa v kuhinji naredi dolg obraz in ji reče: »Zakaj si pa danes tako čemerna?« Ona odgovori: »Zakaj, za vraga, pa ti misliš? Rekel si mi zguba, in to pred otroki, nato pa si z mene strgal brisačo, tako da so se mi vsi smejali. A bi naj prišla po stopnicah in žvižgala veselo melodijo?« »Kaj pa govoriš,« jo vpraša. »Ti si prekleta dramatičarka. Bil sem na drugi strani sobe, ko si izgubila brisačo, in zdaj boš krivila mene. Ti si nora.« In zmajevaje z glavo odide. Ženska lahko dobi občutek, da se ji meša, ali pa razvije dejanske psihiatrične simptome, če njen partner neprestano zanika očitna dejstva njenega življenja, vključno z zlorabami.
Gotovost in suverenost njegovega glasu, njegove oči, obrnjene navzgor proti stropu, kar kaže, da je sploh ne razume, vse to jo pusti v dvomih, da se začne spraševati: »Ali se je to res zgodilo? Mogoče pa se ni. Mogoče sem pretirano odreagirala na nedolžne stvari.« Resnejše incidente zanika, bolj zamegljen je njen pogled na resničnost. In če ljudje začnejo opažati njeno nestabilnost, lahko nasilnež njihova opažanja uporabi za to, da jih prepriča, da so njena razkritja o nasilju nad njo samo njene fantazije. In da je itak na pol nora.
RESNICA ŠTEVILKA 8
Nasilneži so posesivni
Pri številnih nasilnežih se posesivnost kaže v obliki spolnega ljubosumja. Ta tip moškega pozorno spremlja druženja svoje partnerke in pričakuje, da mu bo za vsako minuto polagala račune, ter občasno dreza vanjo z ljubosumnimi obtožbami. Ironično pa je, da nasilneži, ki najbolj obtožujejo svoje ženske, najverjetneje tudi sami varajo. Posesivnost in upravičenost dajeta nasilnežu občutek, da ima sam lahko ljubezenske afere, partnerka pa ne.
Njegova velika želja je, da bi svojo partnerko izoliral in dosegel sledeče:
- hoče, da je njeno življenje povsem osredotočeno na njegove potrebe. Čuti, da bi drugi socialni stiki pomenili manj njenega časa zanj, in ne sprejema tega, da ima ona to pravico,
- noče, da bi postala samostojna in neodvisna. Čeprav je pogosto večinoma nezavedno, se nasilnež na neki ravni zaveda, da bi njeni socialni stiki lahko prinesli moč in podporo, kar bi ji omogočilo, da bi se izognila njegovemu nadzoru. Nasilen moški pogosto skuša svojo partnerko popolnoma podrediti, da bi tako povečal svojo moč nad njo. Zaradi takšnega razmišljanja nasilen moški ponavadi vsak odnos, ki ga vzpostavi njegova partnerka, ne glede ali z moškim ali z žensko, dojema kot grožnjo njemu samemu. Nasilnež želi, da so vsi, partnerka, njegov terapevt, prijatelji in sorodniki, osredotočeni nanj in na njegovo počutje, ne pa tudi na to, kako razmišlja. Slednje morda zato, ker se na neki ravni zaveda, da se boste izognili njegovi prevladi, če boste dojeli naravo njegove težave.
DOBRO JE VEDETI!
Nasilneži nočejo biti nenasilni, ne da tega ne morejo. Ne želijo se odreči moči in nadzoru. Zavedajo se skoraj vsega, kar počno. In tudi njihovo manj zavestno vedenje je posledica njihovih temeljnih stališč. Niste nori. Zaupajte svojim zaznavam, kako vaš nasilni partner ravna z vami in misli o vas in, če ni pripravljen na temeljito terapevtsko delo, odidite čim prej.
Seznam društev za pomoč žrtvam nasilja ter drugim osebam v stiski
Društvo za nenasilno komunikacijo
Linhartova cesta 13
1000 Ljubljana
tel: 01 434 48 22, 031 770 120,
051 332 776, 030 423 424
email: info@drustvo-dnk.si
Združenje proti spolnemu zlorabljanju
Svetovanja po telefonu 080 2880
Vsak delavnik od 9:00-17:00, ob sredah od 19:00, ob petkih do 15:00
Za osebni pogovor se lahko dogovorite preko telefona 080 2880 ali po elektronski pošti: spolna.zloraba@siol.net
www.spolna-zloraba.si
Društvo SOS telefon
tel.: 080 11 55
Vsak delavnik od 12:00 do 22:00 in vsak dan od 18:00 do 22:00
email: društvo-soso@drustvo-sos.si
www.drustvo-soso.si
Beli obroč Slovenije
Cigaletova 7,
1000 Ljubljana
tel.: 01 430 54 90, 040 722 276
Psihosocialno svetovanje in pomoč: 040 699 613
email: beliobroč@gmail.com
Zavod študentska svetovalnica
Kersnikova 4,
1000 Ljubljana
tel.: 01 438 02 53
email: info@svetovalnica.com
Zavod Emma
p. p. 221,
1000 Ljubljana
tel.: 01 425 47 32
email: emma.zavod@gmail.com
www.zavod.emma.si
Ženska svetovalnica
telefon kriznega centra je na voljo vse dni v tednu, 24 ur: 031 233 211
psihosocialna pomoč: 01 25 11 602
www.drustvo-zenska- svetovalnica.si
Posvet Center za psihološko svetovanje
tel.: 031 704 707
email: info@posvet.org
www.posvet.org
ŠENT: Slovensko združenje za duševno zdravje
Belokranjska ulica 2,
1000 Ljubljana
tel.: 01 230 78 30
Sprememba v srcu, zavod za psihoterapijo
Zasavska cesta 16
1231 Ljubljana
tel.: 05 902 41 28
email: sanja@spremembavsrcu.si
www.spremembavsrcu.si
Avtor: Marija Mandič
Vir: www.viva.si
