Ali veste, kaj je nekoč rekel znani švicarski zdravnik in psihiater Carl Gustav Jung? »Tisto, kar ne ozavestite, postane usodno.«
Tako osebne izkušnje in zgodbe ljudi, ki jih poznam kažejo sledeče: vse stvari, ki vas motijo, vas bremenijo, vam otežujejo življenje in ne morete preko njih v odnosih ali kjerkoli drugje v življenju, in roko na srce vse vedno pripelje do odnosov, tisto bo postalo usodno, če na tem ne boste nič konkretnega naredili. In zdaj vas sprašujem: bi radi trpeli? Ali bi raje pogledali, kaj se v ozadju tega »trpljenja« dogaja?
Velikokrat niti sami ne vidimo vzorca, pa se nam nekatere stvari »kar dogajajo«. Takrat je dobro, da poiščete pomoč nekoga, ki vam bo iskreno in nepristransko (brez svojih projekcij) lahko povedal mnenje.
Kot vedno ponavljam, zares veliko lahko naredite že s tem, da ste pripravljeni sami iskreno pogledati kaj se dogaja. Potem že najdete pot do osebe, ki vam lahko pomaga ali v vaše življenje ta oseba sama, po nekem spletu »naključij«, vstopi ali morda naletite na knjigo, ki je lahko vaša odskočna deska. A potrebno bo nekaj in brez tega žal ne bo šlo. To je iskrenost. Brez nje boste ostali na »instant« duhovnosti. Kaj to pomeni? Če za sebe menite, da ste popolnoma nesebična oseba, morate biti pripravljeni sprejeti tudi to, da vam nekdo reče, da kot nesebičnega vidite pravzaprav samo vi samega sebe, v resnici ste pa sebični in manipulativni. Opazite? Iskrena resnica.
Kaj želim povedati? Iskreno in odkrito je treba dati karte na mizo in sprejeti, da ima vsaka palica dva konca. Vmesna pot je umetnost. Ravnotežje je umetnost. Zato pa rabimo biti iskreni in odkriti najprej do sebe.
Dostikrat slišim od ljudi, kako delajo na sebi, potem pa ugotovim, da je večina tega dela »instant« duhovnost, ker je to zdaj »in«, še vedno pa ostajajo na površini.
Za spremembe je potrebno iti iskreno globlje in nekaj tudi tvegati. Tvegati v smislu vlaganja energije v kakršni koli obliki. Tudi sama sem hodila na razne delavnice, seminarje in podobno. S tem seveda ni nič narobe in začasno te podpre, ti pomaga, a kmalu po tem pride test v realnem življenju in tam je treba speljati. To je tista veščina. Zato pravim, da »instant« duhovnost, ki te popelje v višave, naredi kemijski »šus« v možganih in ko popusti, iz višav, pademo po tleh. V globine, ki se zdijo brez dna.
Mislim, da še nismo na stopnji, ko bi lahko delali na sebi tiste globlje spremembe in premike »na daljavo« preko Facebooka, preko telefona in podobno… Da, to so začasna pomagala, a resničnega premika, ne morejo narediti na takšen način. Tistega premika, ki bi uresničil tisto, kar si želite ali vas dolgoročno opremil z dobrim počutjem.
To je pot, ki ni kratka en vikend ali vsak vikend v mesecu ali ena meditacija v mesecu…
To je pot, ki traja…
Ste na njej?
