O močnem vplivu priljubljenih medijskih vsebin na naše otroke sem že pisal in se vprašal, kako je mogoče, da je povsod po svetu kriminal prisoten že celo v šolskih klopeh. Ne glede na to, ali so različne medijske vsebine prepoznane kot umetniški izdelki ali pa zgolj kot komercialni, je za pričujočo temo najpomembnejša prisotnost agresije v omenjenih vsebinah. Vprašati se moramo tudi, v koliki meri te vsebine neugodno vplivajo na otrokovo subtilno strukturo zavestnega in podzavestnega doživljanja; deformacija struktur nežnega otrokovega biopolja ima lahko nepredvidljive posledice.
Kadar pri določeni osebi iščem vzrok za moteč vzorec in se pri tem vračam nazaj v ‘časovni prostor’, lahko nekatere vzroke agresije pri otrocih najdem v času nosečnosti; še nerojeni otrok v svoje biopolje preko matere prejme veliko informacij – te, bodisi koristne bodisi škodljive, že oblikujejo otrokovo mišljenje in ravnanje, lahko pa celo ostajajo kot travme.
Še posebno nevarna je podzavestna ali zavestna agresija nosečnice, ki prehaja na še nerojenega otroka. Bodoče mamice bi morale razmišljati in delovati pozitivno in se izogibati vseh situacij in zunanjih informacij, ki povzročajo agresijo.
Ponekod v starih kulturah še danes nosečnice načrtno varujejo pred stresnimi dogodki in nepotrebnimi stiki; obkrožajo jo z lepimi stvarmi, ljubeznijo, poslušajo prijetno glasbo. Kaj pa današnja nosečnica? Na delovnem mestu ji ni prizaneseno in je kot večina zaposlenih izpostavljena bolj kot ne stresnim situacijam; preriva se v mestnem prometu, ko hiti z nakupljenimi stvarmi domov k družini. In vendar je v času, ko pričakuje otroka, še kako dovzetna za vse slabo iz njenega okolja. In ko počiva, verjetno pred tv sprejemnikom, gleda filme, katerih vsebina je v večini nasilje.
In tako v razvijajočem zarodku počasi raste podzavestna agresija, katere posledice se lahko v življenju otroka pokažejo takoj ali pa veliko kasneje. V skladu z naravnim zakonom samoregulacije biopolja oseba, ki je bila deležna slabih informacij, to podzavestno agresijo slej ko prej oddala nazaj v okolje, zato je samo še vprašanje časa, na kakšen način bo vsega tega lahko deležen kdorkoli izmed nas. Poleg tega, da so posledice nepredvidljive, jih tudi težko vzročno povežemo.
Postavimo si smiselno vprašanje, kaj sploh lahko naredimo, da zmanjšamo ta škodljivi vpliv.
Dejstvo je, da se v današnjem času, predvsem na Zahodu, kjer je človek materialno in potrošniško naravnan, bodoča mati težko zavaruje ali ubrani pred vsemi škodljivimi vplivi. Jasnih smernic seveda nimamo, saj nimamo več niti trdnih vrednot, pa tudi avtoritete, ki bi nas združevala in usmerjala, in ki bi ji zaupali, ne prepoznamo več. Včasih je bila to religija, ki je danes, zaradi neprilagojenosti času, razslojenosti v svojih vrstah in raznih afer izgubila del te vloge in predvsem zaupanje ljudi. Predvsem zato imata umetnost in kultura v družbi še posebej pomembno vlogo.
Aboridžini ustvarjajo glasbo, ki na človeka deluje kontemplativno; njihova umetnost je tesno povezana z verovanjem in čaščenjem Vesolja, katerega del, verjamejo, da so. In tako je tudi njihovo sprejemanje okolice, ljubezen, ki jo ob tem čutijo, brezpogojna. Pri njih je zaznati potrebo po ustvarjanju zaradi potrebe po odpiranju do višje zavesti. Včasih taka umetnina ne povzroča nobene asociacije, energijsko pa zdravi človeka, saj jo ta dojema kot živo bitje. Podobno na naše biopolje delujejo tudi talismani, mandale in ikone, a pod pogojem, da so narejene v skladu z arhetipskimi vzorci kulture ali religije, ki je osebi blizu. S svojo aktivno elektromagnetno strukturo harmonizirajo duh, zdravje in usodo kot tudi prostor, v katerem se nahajajo.
Bodoča mati naj torej razmisli, kaj lahko stori, da bi otroka dočakala čimbolj zaščitena pred vsiljivimi energijskimi vdori; premišljeno naj skrbi zase in si ustvari svoj notranji mir. Ta jo bo zagotovo dobro varoval.
Marjan Ogorevc, bioterapevt
