Nekega dne, ko sem bila še najstnica, mi je mami, ki je bila zelo poduhovljena, dejala, da bom nekoč še zelo srečna. Na to njeno izjavo sem se spomnila še velikokrat, saj je bilo moje življenje dolga leta in desetletja vse prej, kot to. Potem pa sem spoznala, da je bila kalvarija, ki sem jo preživela, pravzaprav pot, preko katere sem sprevidela, zakaj sreča ni sama po sebi umevna in zakaj jo je potrebno s pravilnim ukrepanjem šele aktivirati.
KAJ JE SREČA?
Sreča je čustvo, ki ga razlaga vsakdo drugače. Kar je za nekoga sreča, za drugega to ni in kar nekdo označuje kot nesrečo, je za drugega lahko sreča. Nekdo ima po mnenju drugih vse, pa ni srečen, drugi pa nič, pa je srečen. Vendar pa je to popolnoma normalno, saj nismo roboti, da bi za vse veljalo enako. Vsak od nas ima namreč svoje poslanstvo in kadar delujemo v skladu z njim, smo na dobri poti do sreče. Mnogi starši pri tem delajo napako, saj se ne zavedajo, da so tudi njihovi otroci samostojne osebe, ki imajo vsak svojo življenjsko nalogo. Njihova vloga tako ni v tem, da svojim potomcem vsiljujejo svoja mnenja ali zdravijo na njih svoje neizživete ambicije, temveč da jim pomagajo to življenjsko nalogo odkriti. Tako bi zagotovo preprečili tudi zasvojenosti, ki jih je danes vedno več. Ljudje, ki ne prepoznajo smisla svojega življenja, namreč postajajo vedno bolj nezadovoljni in nesrečni in zato zapadajo v različne vrste odvisnosti, saj z njimi, seveda neuspešno in v svojo škodo, velikokrat pa tudi v škodo drugih, skušajo kompenzirati dejstvo, da niso srečni. Kompenzacije torej ne bi bile potrebne, če bi vsi živeli svoje poslanstvo, zato je recept za srečo na videz enostaven. V resnici pa najti svoje poslanstvo in delovati v skladu z njim ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled. Poglejmo, zakaj.
ŽIVLJENJE (BOG) POTREBUJE NAŠO POMOČ!
Sama sem že od malih nog čutila, da želim pomagati ljudem in živalim. Svojega poslanstva se tako zavedam že od najnežnejših let in vsa moja dejanja takrat in kasneje so bila usmerjena v to. A vseskozi se je ponavljala ena in ista zgodba. Karkoli sem naredila dobrega, se je slej ko prej izjalovilo in obrnilo v svoje nasprotje, za svoja dobra dela pa v bistvu nisem bila ‘nagrajena’, temveč ‘kaznovana’. Seveda sem že zelo zgodaj spoznala, da v stvarstvu in v nas živijo zle in dobre sile, zato sem se v svojih prošnjah za pomoč vedno obračala le na slednje. Šele mnogo kasneje pa sem doumela, da je zaradi izvirne napake (o kateri sem podrobneje govorila v svojih prejšnjih člankih) moč Zla (Smrti, Vraga) v nas in v stvarstvu DANES že zelo velika, moč Dobrega (Življenja, Boga) v nas in v stvarstvu pa zelo majhna, zato to, da (v sebi in v stvarstvu) zgolj izberem med njima, ni (več) dovolj. Prositi Vraga za srečo je namreč vnaprej obsojeno na neuspeh, saj bo ta kot diametralno nasprotje Boga naredil vse, da bomo nesrečni, čeprav bo sprva lahko celo izgledalo, kot da nam pomaga. Prositi Boga za pomoč pa je neuspešno, saj ta, čeprav nam po svoji naravi želi, da bi bili srečni, danes nima več prave moči za to, da bi nam pomagal, pa tudi, če nam uspe izvršiti Njegovo voljo, bo Vrag, ki pa ima danes že veliko moč, naredil vse, da bodo naša dobra dela spodletela, mi pa bomo zaradi njih trpeli, saj so dobra dela zanj dejansko slaba. In tudi, če ‘strani’ sploh ne izberemo, smo dejansko izbrali zlo, saj ima danes Vrag, čeprav se mu Bog poskuša upirati, že tako veliko moč, da se v stvarstvu že izvršuje v glavnem njegova volja. Ni torej res, da Boga ni, kot trdijo nekateri! Tudi ni res, da nam noče pomagati! RESNICA JE, DA JE ŽE ZELO UTRUJEN OD STALNEGA BOJA Z ZLOM, ZATO DA BI NAM LAHKO POMAGAL, NAJPREJ ON POTREBUJE NAŠO POMOČ! Vendar pa mu ne moremo pomagati tako, da zlo ignoriramo, saj temu na ta način dajemo še večjo moč. Tudi ne tako, da med dobrim in zlom izberemo dobro, saj je zlo danes že tako močno, da bo naša dobra dela slej ko prej preobrazilo v zlo, mi pa bomo zanje kaznovani, namesto nagrajeni. Pa tudi ne tako, da se z Vragom borimo, kajti moč Boga je danes že premajhna, da bi lahko uspešno parirala ogromni moči zla. Sama sem tako spoznala, da Življenju (Bogu, Dobremu) uspešno lahko pomagamo le, če z afirmacijo: »Jaz sem Življenje in Nič Smrti« Smrt (Zlo, Vraga) v sebi IZKLJUČIMO, VKLJUČENO pa ostane v nas Življenje (Bog, Dobro). Edino s tem, da Smrt (Zlo, Vraga) v sebi izklopimo, namreč Življenju (Dobremu, Bogu) NE GLEDE NA NJEGOVO KOLIČINO IN MOČ V NAS DAMO ‘IZKLJUČNO POOBLASTILO’, DA ODLOČA O NAS IN ZA NAS. In ker je Smrt (Zlo, Vrag), ki bi nas po svoji naravi zavajala in vodila v nesrečo, izključena, Življenje (Dobro, Bog), ki nas edino vodi v življenje, pa ostaja vključeno, nam bo to po svoji naravi vedno pokazalo pot, ki je za nas najboljša. Pokazalo nam bo pot do naše sreče.
Za lažje razumevanje zapisanega si predstavljajmo, da smo imeli pred izvirno napako v sebi samo radijski sprejemnik z imenom Dobro. Potem, ko je bila storjena izvirna napaka, se je poleg prvega v nas pojavil še radijski sprejemnik z imenom Zlo, ki je kot njegovo diametralno nasprotje oddajal na drugi frekvenci, kot sprejemnik Dobro. Tako sta bila od izvirne napake dalje v nas vključena dva radijska sprejemnika, Dobro in Zlo, naravnana na različne frekvence, postaje. V začetku je bil glas Dobrega močan, glas Zla pa šibek. Zato smo sicer zaznavali rahle motnje, a še vedno smo dobro slišali le glas Dobrega. Ker pa izvirna napaka ni bila popravljena, je moč zla s časom rasla, zato je sprejemnik Zlo postajal vedno glasnejši. Da bi ga preglasil, je tudi sprejemnik Dobro dvigoval svojo glasnost, ker pa sta sedaj oba sprejemnika glasno oddajala na različnih frekvencah, zaradi hrupa nismo več jasno slišali ne ene in ne druge postaje. Slišali smo le kakofonijo zvokov. In tako smo delovali bolj na pamet. Enkrat v korist dobrega, drugič v korist zla, sčasoma pa vedno bolj v prid zla, saj je to s časom še naprej raslo, dobro pa je svojo moč začelo izgubljati. Glas Zla je zato postajal vse močnejši in vedno bolj jasen, glas Dobrega pa vse tišji in šibkejši in je počasi začel zamirati. In takrat je, kljub temu da je bil sprejemnik Dobro še vedno vključen, nam in svetu zavladalo Zlo. Ko pa radijski sprejemnik z imenom Zlo IZKLJUČIMO, KAR LAHKO KADARKOLI (IN KJERKOLI) STORI VSAK OD NAS, pa ne glede na to, kako močan in glasen je (bil) ta v primerjavi s sprejemnikom Dobro, UTIHNE. In ne glede na to, kako šibek in tih je glas sprejemnika Dobro, sedaj (spet) slišimo le njegov glas, glas Dobrega. Njegovo glasnost pa nato povečujemo tako, da z njegovo pomočjo popravimo škodo, ki jo je s svojim delovanjem v nas povzročilo zlo ter (po)skrbimo, da sprejemnik Zlo ostaja vseskozi izključen.
TRIJE KORAKI DO SREČE
Zaradi delovanja zla v nas in v stvarstvu, ki je danes že zelo veliko in močno in nas po svoji naravi vodi v nesrečo, naša sreča torej ni sama po sebi umevna, ampak jo je potrebno na pravilen način šele aktivirati. Poglejmo na kratko in po korakih, kako to storimo:
- korak: POMAGATI MORAMO SVOJEMU ŽIVLJENJU (Bogu, Dobremu) in z afirmacijo: »Jaz sem življenje in Nič Smrti« STALNO izklapljati svojo Smrt (Vraga, Zlo).
TA PRVI KORAK JE BISTVEN! Da preprečimo delovanje Smrti (Zla, Vraga), ki nas po svoji naravi vodi v nesrečo in pogubo, jo z navedeno afirmacijo izključimo, da preprečimo njeno ponovno vključitev, pa moramo to svojo trditev vseskozi ponavljati. Sama zato afirmacijo izrečem čim večkrat na dan, vsakič pa jo tudi nekajkrat zapored ponovim.
- korak: SVOJE ŽIVLJENJE (Boga, Dobro) PROSIMO ZA POMOČ.
Življenje (Boga, Dobro) v nas prosimo, da nas vodi oz. da se zgodi ‘Njegova volja’, lahko pa ga prosimo tudi za rešitev konkretnega problema, če ga imamo. Pri tem mu NE LAŽEMO in v nasprotju z učenjem nekaterih tudi NE DAJEMO KONKRETNIH NAVODIL, kako naj to stori, saj včasih niti ne vemo, kaj je za nas dobro in za kaj pravzaprav prositi. Ob izključeni Smrti pa bo Življenje PO SVOJI NARAVI ZAGOTOVO VEDNO NAŠLO REŠITEV, ki bo morda drugačna, kot smo si jo zamislili sami, vsekakor pa bo ZA NAS NAJBOLJŠA.
Naj ponazorim zapisano s primerom iz svojega življenja. Živim v večstanovanjski hiši, v katero so se sčasoma v štiri enote preselili ljudje, ki so nas ostale dobesedno terorizirali. V eni od enot so se pojavila celo mamila, iz vseh štirih pa se je dan in noč razlegal neznosen hrup. Seveda smo se nekateri poskušali s ‘problematičnimi’ ljudmi pogovoriti, a so ti le sikali na nas kot kače, nas poniževali, se nam posmehovali in nam zapirali vrata pred nosom. Potem je red poskušal narediti upravnik. Neuspešno. Nekajkrat smo poklicali tudi policijo, brez trajnega učinka. Bilo je že tako grozno, da smo se z družino pogovarjali o tem, da bi se preselili. Začeli smo tudi že iskati novo stanovanje, potem pa sem v svoji viziji videla, da se bo stranka, pri kateri so se pojavila mamila, odselila, zato smo sklenili s selitvijo še malo počakati. In res. Čez nekaj časa se je moje videnje uresničilo. A ne samo to. Kmalu za tem so se ena za drugo odselile tudi ostale ‘problematične’ stranke.
Verjetno se tudi tisti, ki verjamejo v naključja, strinjajo, da je dejstvo, da so se ena za drugo odselile kar štiri stranke in to vse tiste ‘problematične’, preveliko naključje, da bi lahko še govorili o njem. Sama pa v slučaje že prej nisem verjela, saj sem se že pred tem naučila, da stvarstvo deluje po principu vzrok-posledica in akcija-reakcija, zato sem vedela, da je rešitev problema posledica gornje afirmacije, ki sem jo takrat že redno izvajala. Ob stalnem izključevanju Smrti je Življenje problem rešilo drugače, kot sem ga hotela rešiti sama, dejansko pa tako, kot je meni najbolj ustrezalo, saj mi selitev v resnici ni prav nič dišala.
- korak: STORIMO, KAR NAM NAREKUJE NAŠE ŽIVLJENJE (Bog, Dobro).
Včasih ni potrebno ukreniti ničesar, saj Življenje vse naredi za nas, včasih moramo pri čem vztrajati ali kakšno stvar opustiti, spet drugič je treba le počakati, včasih pa moramo tudi sami kaj storiti, da se določena zadeva realizira. Ker pa smo Smrt (Vraga, Zlo), ki bi nas zavajala in vodila v nesrečo, pred tem izklopili, bomo naredili tisto, kar od nas želi naše Življenje (Bog, Dobro), ki nas vodi v življenje. Zato bomo ZAGOTOVO NAREDILI TISTO, KAR JE PRAV, KAR JE ZA NAS NAJBOLJŠE, KAR NAS BO OSREČILO.
Naj za ilustracijo spet navedem primer iz svojega življenja. Preden sem spoznala, da Življenje potrebuje mojo pomoč, da bi mi lahko pomagalo, sem sile dobrega, na katere sem se takrat obračala v vseh svojih molitvah, prosila za partnerja, s katerim bom srečna. In res sem spoznala moškega, ki mi je bil celo na videz zelo podoben. Vsi so govorili, kako lep par sva in nama napovedovali, da bova skupaj zelo srečna. V resnici pa sva kaj kmalu šla narazen, saj se je izkazalo, da bolj različnih ljudi, kot sva bila midva, skoraj ni mogoče najti. Potem, ko sem spoznala, da moram svojemu Življenju pomagati, pa sem svoje molitve spremenila. Nič več nisem konkretno prosila za karkoli, ampak sem z afirmacijo: Jaz sem Življenje in Nič Smrti izklapljala svojo Smrt (Vraga), potem pa sem svojemu Življenju (Bogu) prepustila, da se zgodi ‘Njegova volja’, saj sem se naučila, da je Življenje tisto, ki bo ob izključeni Smrti poskrbelo za rešitev, ki bo zame najboljša. Tako sem lepega dne močno začutila, da se moram udeležiti nekega tečaja. Ubogala sem svoj notranji glas in tako tudi storila. In na tečaju sem spoznala svojega sedanjega partnerja, s katerim sva od prvega trenutka začutila medsebojno povezanost. Zanimivo pri tem je bilo, da je tudi on takrat močno začutil, da se mora tečaja udeležiti, kot bi nekdo hotel, da se srečava. In čeprav so nama vsi, obratno kot pri prvem partnerju, govorili, da ne bova dolgo skupaj, češ da sva si preveč različna, se je v resnici izkazalo, kako sva si podobna. Dejansko zaključujeva stavke drug drugemu in sva skupaj že mnogo let, pa še vedno drug ob drugem samo rasteva.
MAJHNA SPREMEMBA, POPOLN PREOBRAT
Potem, ko sem spremenila svoje življenje in metodo treh korakov vključila v svoj vsakdan, je na vseh področjih mojega življenja postopoma (!) prišlo do popolnega preobrata. Pred navedeno spremembo sem bila že robu smrti, danes sem zdrava. Bila sem tik pred finančnim zlomom, danes sem materialno preskrbljena. Prej sem imela partnerja, ki mi je energijo jemal, danes imam partnerja, s katerim se dopolnjujeva in izpolnjujeva. Prej sem imela ‘prijatelje’, ki so me le izkoriščali, danes imam ob sebi ljudi, ki me razumejo in podpirajo. Prej sem hodila v službo zgolj zato, da sem se preživljala, danes opravljam delo, ki me veseli in sem ga vseskozi čutila kot svoje poslanstvo. Prej so se tragični dogodki v mojem življenju vrstili en za drugim in postajali vse težji, danes doživljam ravno nasprotno. Prej sem bila za svoja dobra dela kaznovana, danes sem nagrajena. Prej je bilo moje življenje v razsulu, danes je urejeno. Prej sem bila nesrečna, danes sem srečna. Mami je imela prav. Sreča res obstaja, vendar pa sem na svoji koži spoznala, da zaradi velike količine in moči zla (v nas in v stvarstvu), ki nas po svoji naravi vodi stran od nje, danes ni (več) sama po sebi umevna. Zato jo je potrebno z minimalno, a pravo pomočjo (svojemu) Življenju, ki pa nam jo po svoji naravi privošči in želi, dejansko šele aktivirati in nato tudi ohranjati.
