Čustvena osamljenost je posledica premajhne čustvene bližine z drugimi ljudmi. Lahko jo že v otroštvu sproži občutek, da vas starši, ki se ukvarjajo sami s seboj, čustveno ne vidijo, ali pa se pojavi v odrasli dobi, ko se čustvena povezava izgubi. Prav verjetno je, da kot otrok niste dobili zadovoljivega čustvenega odziva, če vas ta občutek spremlja že vse življenje.
Odraščanje v družini s čustveno nezrelimi starši je izkušnja osamljenosti. Ti starši so lahko videti in delujejo popolnoma normalno, saj skrbijo za fizično zdravje svojega otroka ter jim zagotavljajo hrano in varnost. Če pa s svojim otrokom ne vzpostavijo trdne čustvene povezave, bo v otroku zevala praznina, kjer bi lahko bila prava varnost.
Osamljenost zaradi občutka, da vas drugi ne vidijo, povzroči tako temeljno bolečino, kot če bi bila zadana
telesna poškodba, a na zunaj ni vidna. Čustvena osamljenost je neopredeljiva in zasebna izkušnja, ki je ni preprosto videti ali opisati. Lahko bi ji rekli občutek praznine ali da ste sami na svetu. Nekateri ljudje so ta občutek poimenovali eksistencialna osamljenost, a v tem ni nič eksistencialnega. Če jo čutite, je prišla iz vaše družine.
Otroci ne morejo prepoznati pomanjkanja čustvene bližine v svojem odnosu s staršem, ker nimajo takega koncepta. Še manj verjetno je, da bi lahko razumeli, da so njihovi starši čustveno nezreli. Vse, kar imajo, je občutek praznine, tako pač otroci doživljajo osamljenost. Otrok s čustveno zrelim staršem svojo osamljenost reši preprosto tako, da se obrne nanj in z njim naveže čustven stik. Če pa se starši bojijo globokih čustev, otroku morda ostane neprijeten občutek sramu, ker potrebuje tolažbo.
Ko otroci čustveno nezrelih staršev odrastejo, ostane jedro praznine, tudi če imajo na zunaj normalno odraslo
življenje. Njihova osamljenost se lahko nadaljuje v odraslo dobo, če nehote izberejo odnose, ki jim ne morejo
zagotoviti dovolj čustvene povezanosti. Morda hodijo v šolo, delajo, se poročijo in vzgajajo otroke, vendar jih bo
ves čas še vedno preganjal tisti osrednji občutek čustvene izolacije. V tem poglavju si bomo ogledali izkušnje ljudi s čustveno osamljenostjo pa tudi, kako jim je samozavedanje pomagalo razumeti, kaj jim manjka in kako to spremeniti.
Povzeto iz knjige Odrasli otroci čustveno nezrelih staršev >>
