Naše vsakdanje življenje je preplet naših navad. Če so naše osvojene navade za nas koristne, nam lahko močno povečajo našo vsakodnevno učinkovitost, izboljšajo naše zdravje, kakovost življenja in vplivajo na naše doživljanje sreče.
»Smo to, kar redno počnemo. Odličnost torej ni dejanje, temveč navada.«
je dejal Aristotel.
Kako torej razviti boljše navade?
Navada je rutinsko vedenje, ki ga redno ponavljamo in pogosto izvajamo ne da bi se tega sploh zavedali. Možgani na ta način varčujejo s svojo energijo in nam omogočajo, da določene stvari počnemo ne da bi mislili nanje (npr. povsem avtomatično si zavežemo čevlje). Za nas so lahko zelo koristne, saj nam močno olajšajo vsakodnevno življenje.
Poznamo navade, ki so za nas dobre in nam omogočajo kakovostnejše življenje, npr. točnost, zalivanje rož, zdrav zajtrk in podobno. Poznamo pa tudi navade, ki za nas niso dobre, saj nas omejujejo ali nam celo škodijo, npr. grizenje nohtov, kajenje, pretirano zapravljanje in podobno.
Načeloma je slabe navade zelo težko povsem izničiti, v praksi jih je bolje nadomestiti s koristnimi navadami. To se opazi predvsem pri navadah, ki spremljajo različne oblike odvisnosti. Alkoholik, ki se zdravi od svoje odvisnosti, mora navade, ki so vezane na pitje alkohola, zamenjati z navadami, ki so bolj koristne njegovemu fizičnemu in psihičnemu zdravju. Popivanje s kolegi – alkoholiki, konstantno naročanje alkohola v lokalu, zanemarjanje družine in obveznosti na račun alkohola ter podobno, bo tako zdravljeni alkoholik zamenjal z navadami kot so šport, pitje brezalkoholnih pijač ob družabnih dogodkih, druženje s treznimi prijatelji, vsakotedensko obiskovanje skupin za zdravljene alkoholike, pristni in odkriti pogovori ter podobno.
Če posamezno navado vzamemo pod drobnogled, bomo ugotovili, da je vsaka navada sestavljena iz sprožilca, samega vedenja in nagrade, ki ga vedenje prinese. Če smo navajeni ob večernem filmu vsakič jesti kokice, je naš sprožilec lahko pričetek filma, vedenje se nanaša na kokice, nagrada pa je občutek potešenosti ob slanem prigrizku. Če navado želimo spremeniti, je najbolje poiskati tako vedenje, ki nam bo prineslo podobno nagrado, kot vedenje doslej, a bo za nas novo vedenje koristnejše. To si lahko ogledamo še na praktičnem primeru.
Pred časom je k meni na terapijo prišla študentka s težavo, da se med vsakim izpitnim obdobjem močno zredi. Dejala je, da med učenjem zelo pogosto čuti potrebo, da bi nekaj jedla in takrat poje precej več kot sicer. Tekom krajše terapije sva navado podrobno preučili. Ugotovili sva, da se navada pojavi vsakič po približno eni uri učenja, ko klientki začne učenje malo presedati. Takrat učenje za kratek čas prekine, saj gre v kuhinjo, kjer si pripravi prigrizek in poklepeta s katerim od družinskim članom. Čeprav se klientka sprva ni zavedala pravega vzroka za svojo navado, sva kmalu ugotovili, da pravi vzrok za prigrizke med učenjem, sploh ni lakota. Prav tako se resnični razlog za prekinitev učenja ni skrival v dolgčasu ali potrebi po klepetu z družinskimi člani. Izkazalo se je, da je bil pravi razlog potreba po gibanju. Njena resnična nagrada za navado je bila torej želja po premikanju in spremembi prostora, kar je storila s tem, ko je odhajala v kuhinjo. Svoje učenje je zato od takrat naprej organizirala v obliki krajših premorov, kjer je naredila nekaj osnovih razteznih vaj, nato pa za deset minut odšla na zrak na kratek sprehod okoli hiše. Ko se je vrnila nazaj, je lahko nadaljevala z učenjem in ni več čutila potrebe po tem, da bi odšla v kuhinjo in si vsako uro pripravljala prigrizek. Svoje slabe navade torej ni skušala izkoreniniti, pač pa je poiskala neko drugo vedenje, ki ji je prineslo podobno nagrado.
Nekatere dobre ali slabe navade se oblikujejo povsem spontano, druge oblikujemo namerno. Če želimo optimizirati svoj vsakdan in vzeti kontrolo v svoje roke, je čas, da se svojim navadam malo posvetimo ter presodimo, katere je vredno obdržati in katere bi bilo koristno spremeniti.
