Modernega človeka pomembno označuje dinamika, ki je sam niti dobro ne razume. To dinamiko označuje nenavadno hiter tempo in površinska dimenzija vsakodnevnega življenja. Za njima se praviloma skriva praznina, ki jo moderni človek pogosto zapolnjuje s promiskuitetnimi dejavnostmi, kamor spadajo obsesivno nakupovanje, prenajedanje in spolna promiskuiteta. Ta dinamika tudi pomeni, da (post)moderni človek začetka 21. stoletja nima več ne časa, ne prostora, ne dovoljšnje osebne volje in sámomotivacije za to, da bi se ozrl v svojo globino, se dejansko vprašal po kakovosti življenja in ugotavljal, kako bi jo lahko izboljševal.
Za tiste resnične individualno osrečujoče in intimno izpolnjujoče življenjske cilje (post)modernemu človeku ne primanjkuje samo poguma in odločnosti, temveč tudi podpore in primernega okvira za kakovostno vodeno in varno delo na sebi, ki bi lahko omogočilo in podprlo takšen individualno izpolnjujoč način dela na sebi – kakor tudi delo na izboljševanju kakovosti svojega lastnega življenja in doseganja bolj avtentičnih in osebno osrečujočih življenjskih ciljev.
Vsi si na primer želimo uspeha v službi in sreče v družinskem krogu, vendar tiste individualne srži, zaradi katere bi naposled lahko radostno, srečno in izpolnjeno živeli svoje individualno neponovljivo življenje, ne moremo predpisati s pomočjo nekega splošno veljavnega, kolektivnega psihološkega ali coaching pravila. Za to, da bi ugotovili, kaj lahko sestavlja osebno srečo, kakor tudi osebno pogojene in realistično postavljene individualne življenjske cilje, ki lahko vodijo k večjemu psihičnemu blagostanju posameznika in večji kakovostni njegovega individualnega življenja, je sicer na voljo nekaj pristopov. Med njimi je tudi Metoda IPAL.
Kako deluje Metoda IPAL?
Osnova za delo na sebi z Metodo IPAL je aktivacija oziroma obnova stika s svojo lastno notranjostjo. Ta prvi korak, ki je zaokret navznoter in začetek psihičnega potovanja, in ki je prvi pogoj za delo na sebi s pomočjo Metode IPAL, poteka v skupini pod vodstvom kvalificiranega tutorja in v dovolj varnem okolju zaključene skupine. Pridobivanje globljega stika s samim seboj v osnovi poteka na dva načina. Prvi je s pomočjo podob, ki jih pridobimo s sanjanjem, drugi pa je s pomočjo določene oblike vodene meditacije, ki ji rečemo tudi aktivna imaginacija. Aktivno imaginacijo za delo na sebi sicer uporabljajo tudi nekatere globinskopsihološke in psihoterapevtske šole.
S pomočjo stika s svojo individualno globinsko ravnjo nas delo na sebi s pomočjo Metode IPAL vpeljuje v notranje potovanje, ki pa ga je treba nato povezati z vsakodnevnim življenjem. Vsaka notranje psihična podoba vsebuje svoj material, ki je intimno povezan z osebno zgodovinskostjo njenega lastnika na eni strani, medtem ko je na drugi povezan tudi z njegovimi ali njenimi konkretnimi, individualno pogojenimi vsakodnevnimi življenjskimi okoliščinami. Ko udeleženec skupine oziroma gojenec Metode IPAL poveže psihično podobo s svojo lastno zgodovino na eni, kakor tudi s konkretnimi življenjskimi razmerami na drugi strani, se zaradi novega zavedanja sprosti energija in pojavi se nov zagon, ki je potreben za naslednje stopnje postopka dela z Metodo IPAL.
Kaj je torej naslednji korak pri delu na sebi z Metodo IPAL?
Na podlagi pridobljenih povezav med psihično podobo ter osebno zgodovinskostjo na eni, kakor tudi s konkretnimi življenjskimi razmerami na drugi strani, se gojenec Metode IPAL pod vodstvom tutorja in znotraj posode, ki jo predstavlja podpora zaprte skupine, lahko zazre v simbolni zapis svojega lastnega individualnega življenja – zemljevid svojega lastnega duhovnega potovanja, ki ga sicer živi v vsakem primeru – to je ne glede na to, če se ga zaveda ali ne. Če se ga ne zaveda, ga živi predvsem nezavedno; če pa se ga zaveda, ga lahko vsaj do določene mere uporablja v namen izboljševanja kakovosti svojega življenja in doseganja svojih individualnih življenjskih ciljev.
Kaj pa je ta simbolni zapis, to ‘skrivnostno’ orodje Metode IPAL, ki nam lahko omogoči hitrejše napredovanje in s tem pohitreno, uspešnejše in učinkovitejše oblikovanje lastnega psihičnega blagostanja, osebne sreče ter izpolnjenosti svojega življenja?
Ta simbolni zapis je kozmogram ali rojstna karta. Človek je v tisočletjih svojega duhovnega življenja in razvoja razvil simbolni sistem gibanja Sonca, Lune in planetov v odnosu na fiksno ozadje ozvezdij v povezavi z geografskim krajem opazovanja – da bi lahko bolje razumel svet, sebe in drugega, pa tudi boga. Vendar pa pri Metodi IPAL to simbolno pra-znanje individualnih duhovnih konstelacij, ki izvirajo iz položajev planetov glede na ozvezdja ter glede na krajevno obzorje in krajevni poldnevnik, ne uporabljamo na astrološki, temveč na temeljno kozmološki način.
Kaj to pomeni?
Medtem ko je astrologija vedno v zgodovini pomenila »napovedovanje prihodnosti«, kozmologija pri Metodi IPAL pomeni povsem nekaj drugega. Ne pomeni ugotavljanja usode, temveč pomeni možnost oziroma priložnost za ustvarjanje svojega lastnega kozmosa. Gojenec Metode IPAL uporablja samo tisto znanje, ki ga tudi sam dejansko pridobi s pomočjo vodstva tutorja in pomoči skupine. In samo na takšen način se tudi rojeva človekov lastni, individualni kozmos, znotraj katerega se na novo oblikuje in (vz)postavi človekovo individualno psihično blagostanje, kakovost življenja, kakor tudi njegovi individualni, enkratni in neponovljivi življenjski cilji, ki jih lahko uresniči samo človek sam s svojo individualno kombinacijo izbranih dejavnosti, ki jih ne zgolj mora, temveč predvsem želi opravljati. Želi jih opravljati zaradi veselja do življenja.
Delo na sebi z Metodo IPAL pomeni odkrivanje teh individualno pogojenih nastavkov – nastavkov, ki so na eni strani psihično pogojeni (delo s psihičnimi podobami), na drugi strani so sestavni del individuumovega vsakodnevnega življenja, na tretji pa se njihov pomen razkriva s pomočjo učenja duhovnih zakonitosti, to je »tirnic«, ki jih označujejo položaji planetov, zodiaka in kozmoloških hiš, kakor se ti vedno znova enkratno in neponovljivo razkrivajo znotraj individuumovega rojstnega kozmograma. Filozofska predpostavka, ki se skriva izza ‘delovanja’ kozmograma je sinhroniciteta. Takšna ‘sinhroniciteta’ pomeni, da se človek ne rodi slučajno, temveč se rodi takrat in na tistem mestu, ki ustreza njegovem energijskemu, duhovnemu zapisu. Ta energijski, duhovni zapis pa je vsebovan v njegovih konkretnih rojstnih kozmoloških položajih v njegovem osebnem, rojstnem kozmogramu.
Seveda pa vse to individualno stvarjenje svojega lastnega kozmosa s pomočjo individualnih dejavnosti, do katerih imamo veselje, ne pomeni, da še naprej ne živimo tudi kolektivne dimenzije našega lastnega življenja. Še naprej moramo seveda opravljati dolžnosti in stvari, ki so obvezne in nujne, in ki pomenijo plačevanje določenega »davka« kolektivu, družini, socialnemu krogu, delovni skupini, itn. Delo na sebi po Metodi IPAL v tem smislu pomeni vzpostavljanje realističnega ravnotežja med obema vrstama oziroma dejavnosti znotraj živetja našega lastnega življenja. Ni osebne sreče, kakovosti življenja, in ne osebnega psihičnega blagostanja brez dobre povezanosti s kolektivom, pomembnimi drugimi, kakor tudi funkcionalno dimenzijo svetega in neko vrsto podobe boga.
Ostane nam še zadnja faza postopka Metode IPAL, ki pa je ozemljevanje novega zavedanja, ki ga pridobimo s pomočjo kozmograma, nazaj v individualno vsakodnevno življenje.
Kako lahko uporabim pridobljena nova spoznanja in novo znanje o sebi? Katere dejavnosti ostajajo še naprej pomembne, katere pa se gojenec Metode IPAL na podlagi novo pridobljenega zavedanja in znanja o sebi odloči prilagoditi, spremeniti, morda deloma opustiti, in kje pričeti z novimi?
Zelo pomembno je spoznanje, da je živetje svojega lastnega individualnega življenja sicer ena najtežjih nalog, vendar je hkrati tudi – najbolj svéta in najbolj izpolnjujoča. Zato je s to nalogo povezana tudi – nič manj kot individuumova osebna podoba boga. Kaj je ta osebni bog v novi, Vodnarjevi dobi in kako z njim lahko vzpostavimo odnos, pa več na drugem mestu.
Vabimo vas na Informativni dan Metode IPAL, kjer boste lahko v živo postavili dodatna vprašanja, ki vas zanimajo. Na podlagi stika z ipalovim tutorjem boste ugotovili, če je delo na sebi z Metodo IPAL znotraj zaključene skupine za vas tisto primerno ali ne. Poskusiti ni greh, in poskusiti je treba, kajti življenje se samo od sebe ne bo premaknilo naprej. Čaka na naš prvi korak, ki ga lahko naredimo – zgolj in predvsem sami. Veliko sreče!
Informativni dan bo v sredo, 5.10.2022 ob 18ih: https://ipal.si/event/sredina-skupina
Še nekaj primerjav z drugimi metodami dela na sebi
Če Metodo IPAL primerjamo z drugimi (primerljivimi, kajti delo na sebi navsezadnje poteka tudi v športnih, delovnih, izobraževalnih, kulturnih in znanstvenih dejavnostih) tehnikami in postopki, lahko najdemo nekaj specifičnih momentov Metode IPAL, ki so izvirni. Poglejmo si jih nekoliko podrobneje.
Psihoanalitična dimenzija Metode IPAL je dokaj očitna in pomembna. Tutor ves čas gojenčevega dela na sebi spremlja procese, ki na čustveni ravni so-delujejo z gojenčevim procesom sámospoznanja, kakor tudi z njegovim napredovanjem sámozavedanja. V tem kontekstu je še posebej pomembna psihoanalitična interpretacija. Psihoanalitična interpretacija služi razumevanju in razkrivanju sicer skritih psihičnih mehanizmov, kot so na primer Ojdipski kompleks ali identiteta z materjo. Mlad moški, ki še vedno vsakodnevno dela pod očetovo vztrajno kontrolo znotraj družinskega podjetja, lahko naposled razume zakaj neki je tako jezen nanj. Presenečen – takoj zatem pa tudi olajšan – je, ko ga tutorka opozori na njegove nehotene izjave, izrečene v dramatičnem čustvenem izlivu, namreč da »bi očeta najraje ubil«. Skratka, ko prepozna delovanje Ojdipskega kompleksa, ki ga sili v nemogoče psihične reakcije, namesto da bi očeta enostavno izpustil in ubral svojo življenjsko pot, lahko razume, zakaj njegov potencial samostojnega poklica, ki je povezan z daljnimi potovanji, in na katerega kaže njegov položaj Marsa v deveti hiši v Strelcu v konjunkciji z njegovim krajevnim poldnevnikom, še leži neosvobojen in zato potlačen znotraj njegovega Ojdipskega kompleksa, ki se ga do tedaj ni zavedal. In seveda tudi psihična podoba junaka, ki jo je sanjal pred dnevi, šele takrat pridobi pomembno povezavo z njegovim na novo rojevajočim se zavedanjem in na novo pridobljenim znanjem o sebi.
Na drugi strani so pri delu na sebi z Metodo IPAL zelo očitni elementi coachinga. Podobno kakor coach tudi tutor Metode IPAL gojenca ves čas vzpodbuja, da vzdržuje, neguje in nadgrajuje svoje življenjske cilje. Delo na sebi po Metodi IPAL nikoli ne more biti samemu sebi namen, temveč ima trdno teleološko, ciljno usmerjeno filozofsko in praktično naravnanost. Tudi tutor Metode IPAL, podobno kot coach, skupaj z gojencem skupaj išče praktične rešitve za njegove praktične, vsakodnevno-življenjske zagate, kakor tudi za globlje enigme njegovega procesa individuacije.
Kaj še ostane Metodi IPAL, kar ni niti svetovanje, terapija in psihoanaliza na eni, niti coaching na drugi strani ne? To je ravno tista dimenzija Metode IPAL, ki je morda najpomembnejša. Kaj imamo v mislih? Katera je ta dimenzija, ki je tako posebna in ki je ne srečamo pri drugih metodah in postopkih dela na sebi?
To je razsežnost stvarjenja svojega lastnega kozmosa. Delo znotraj skupine Metode IPAL poteka na specifično strukturiran način. Njegovo ogrodje sestavljajo arhetipski vektorji oziroma planeti, znamenja zodiaka, njihovi medsebojni tipični koti in kozmološka polja, ki so pogojena s krajem in časom rojstva. To pomeni, da se ob spoznavanju osnovnih energijsko-duhovnih kategorij, ki jih predstavljajo omenjeni kozmološki elementi, hkrati tudi ustvarjajo individualno pogojeno sámozavedanje in manifestiranje svojega lastnega, zasebnega sveta – zasebnega sveta, ki pa je vseeno dobro povezan s kolektivom. Z ustvarjanjem psihičnim podob, njihovim ozemljevanjem v vsakodnevnem življenju, kakor tudi ustvarjanjem pomena, ki izvira iz prepoznavanja njihovih energijsko-duhovnih tirnic, kakor so se individualno vsebovane v rojstnem kozmogramu, gojenec Metode IPAL ne samo dela na sebi, temveč hkrati tudi dela nekaj, kar so zanj sicer v dimenziji kolektiva že naredili njegovi predhodniki oziroma kolektiv. To ni nič manj kot stvarjenje svojega lastnega, individualnega sveta. Ta pa je obenem tudi tisti svet, ki je najbolj primeren za to, da ga gojenec sam napolni s tistimi dejavnostmi, zaradi katerih mu lahko pòje srce in s pomočjo katerih ustvarja in krepi svojo osebno srečo, zadovoljstvo (skratka psihično blagostanje), kakovost svojega življenja, in s pomočjo katerih lahko ustvarja, gradi, preoblikuje in dograjuje tiste realistične življenjske cilje, ki jih v postopku dela z Metodo IPAL skupaj oblikuje s tutorjem in podporo skupine.
dr. Matjaž Regovec, odlomek iz knjige “Cogito in Metoda IPAL” (izide v letu 2023)
