Kako se odločamo v življenju

Življenje je polno odločitev. Odločamo se vsak trenutek, vsak dan, vedno in povsod – od tega, kaj bomo jedli, po kateri poti se bomo peljali v službo in domov pa vse do večjih odločitev, ki bistveno vplivajo na naše življenje. Katera odločitev je pravilna?

To vprašanje nam pred odločitvijo včasih celo ne pusti spati in se do jutra obračamo v postelji ter iščemo odgovor. Ko se naposled le odločimo, se včasih izkaže, da se nismo odločili prav. Že ko smo sprejemali odločitev, smo morda v sebi čutili nelagodje, zmedenost, a smo pod pritiskom, ki smo si ga sami ustvarili, da se moramo hitro in prav zdaj takoj odločiti, popustili in kar sprejeli odločitev. Se tudi vi tako odločate v svojem življenju?

Težava nastopi, ker pri sprejemanju odločitev največkrat upoštevamo le to, kako bo reagirala okolica, torej naš partner, družina in prijatelji, ne vprašamo pa se (ali pa premalokrat), kaj si jaz želim, kaj bi bilo pa zame najboljše. Naučeni smo bili, da je pomembno kaj bodo drugi rekli, ne pa kako smo mi, kako se mi ob tem počutimo. Zato smo razvili način sprejemanja odločitev, ki se ozira na zunanje okolje, ne pa na našo notranjost.

OGLAS

Če vse svoje življenje živimo tako, da stalno želimo ugajati ter izpolnjevati želje in potrebe nekoga drugega, sebe pa dajemo na zadnje mesto, potem se znajdemo na točki, ko ne vemo več, kdo smo, kaj si želimo in čigavo je pravzaprav to življenje, ki ga živimo. Ves čas smo namreč sprejemali odločitve, ki bodo dobre za druge (za našega partnerja, družino, prijatelje). Počutimo se, kot da smo ujeti, da nas ne slišijo in ne vidijo. V resnici pa smo mi tisti, ki smo se zaprli v kletko, mi smo tisti, ki ne slišimo svojih želja in potreb in ne vidimo, kdo smo in kam gremo. Mi smo tisti, ki smo si vzeli svobodo. Ker smo pozabili nase.

Zato je pomembno, da pri sprejemanju odločitev najprej upoštevamo sebe, to pomeni svoje potrebe, želje in sanje, nato pa z vsem spoštovanjem do drugega tudi naredimo korak, za katerega smo se odločili. Moramo zamenjati vrstni red, ker drugače nikoli ne bomo zadovoljni, saj se bomo vedno odločali za druge, ne zase.