V vsaki situaciji zmoremo biti, kako pa v njej smo, je odvisno od nas samih, predvsem naše sposobnosti samonadzora, razumevanja situacije in poznavanja svojega namena in smisla dogajanja.
Če se ujamemo v okoliščine, nekonstruktivno ali negativno razmišljanje in reakcije, stanje običajno poslabšamo, zato je na nas, da se naučimo ostati v vsaki situaciji zavestni in delovati konstruktivno, v skladu s svojo vlogo in s svojimi najboljšimi zmožnostmi.
Vsi doživljamo na svoji življenjski poti skozi življenjske situacije vzpone in padce. Kaj je vzpon (uspeh) in kaj padec (neuspeh) izhaja pogosto iz meril našega uma, izpolnjevanja naših želja in potreb, kakor tudi iz stanja našega notranjega bivanja.
Resnica je, da zunanjih okoliščin nikdar ne moremo nadzorovati, obvladujemo pa lahko svoje notranje stanje, kajti to je osnova, da svobodno in odgovorno izberemo, kako se bomo odzvali, kaj bomo s svojim odzivom povzročili sebi in drugim.
Vse zunanje je podvrženo spremembam in ciklom, zato svoje počutje in notranje stanje lahko izboljšamo tako, da se veselimo tako vzponov kot tudi padcev in se zavedamo, da ti niso večni. Če pijemo vodo iz kozarca, bo kozarec prej ali slej prazen in na prazen kozarec lahko pogledamo tudi kot na priložnost, da vanj damo novo vsebino. Pri tem se pogosto pokaže izziv, če doživljamo neuspeh osebno in dopustimo umu, da nas potegne v destruktiven vzorec razmišljanja. Npr.:Zakaj se mi to dogaja? Kaj je narobe z mano?
Kot na prazen kozarec lahko na vsak »neuspeh« pogledamo tudi kot na priložnost, kajti ta s sabo prinese tudi informacijo o novih priložnostih za rast in razvoj, novo soustvarjanje in spoznavanje odtenkov življenja.
Če se stanju stagnacije ali upadanja upiramo in padajočega vala ne sprejemamo kot del fizične in energijske stvarnosti življenja ali neuspeh jemljemo osebno, blokiramo življenjsko energijo in posledično življenje postane vir bolečine in trpljenja.
Moč za spremembo bivanja je tako v nas samih.
Če zunanjim okoliščinam dopuščamo (npr. z identifikacijo ali upiranjem ali obsojanjem ali nezadovoljstvom ipd.), da vplivajo na naše notranje stanje, smo kot jadrnica brez sidra in krmila na morju. Zunanje okoliščine so kot tok življenja, naša svoboda izbire je: ali ga sprejmemo ali se mu upiramo ali dopustimo, da nas paralizira; in naša modrost izbire omogoča, kako jadra premaknemo (smo fleksibilni in osredotočeni), da ujamemo veter, ki nas popelje po poti naprej.
Rast vedno zahteva od nas, da rastemo navznoter in navzven. Pogosto je premik naprej mogoč, ko zrastemo navznoter. Tu gre predvsem za našo psihično in duhovno rast. Zato ne dopustite okoliščinam, da vas s pomočjo vašega ega in ukoreninjenih vzorcev reakcij paralizirajo, ohranite zavestnost tudi v omejujočih okoliščinah. Rastite navznoter. V takih situacijah nas naš lastni ego prepričuje, da nismo nikamor prišli, kajti svoje notranje rasti običajno s svojimi petimi čuti navzven ne zaznamo, občutimo pa jo v sebi, kot večjo svobodo, notranji mir in radost bitja. Navedena notranja rast nam omogoča resnično večjo svobodo izbire in izberemo lahko konstruktivno in odgovorno. Konstruktivna in odgovorna izbira prinaša rešitev situacije, ki izhaja iz naše moči in je usmerjena v dobro vseh vpletenih, kot odraz našega ravnotežja in zavesti.
Ravnotežje in zavest je osnova, da damo vedno toliko kot imamo in kar lahko damo čistega srca. Če damo več, se o tem z drugimi dogovorimo, da se naša pričakovanja želje in potrebe lahko izpolnijo, v delu dogovora z drugo stranjo.
Koristna vprašanja za okrepitev zavedanja in konstruktivne izbire v neugodnih situacijah:
• Kaj se dogaja? Katera so dejstva? Kaj ob tem doživljam? Kako si dogajanje razlagam, da ga tako doživljam? Ali razlaga izhaja iz resnice? Kaj je resnica? Kaj bi se zgodilo, če to razlago (misel) opustim?
• Kakšna je moja vloga? Kakšne so moje pristojnosti in odgovornosti? Kakšno nalogo imam v zvezi z vlogo? Kaj lahko storim za razrešitev? Katera možnost je skladna z mano? Kaj občutim v sebi v zvezi s tem? Kaj na to pravi moj zdrav razum?
Poznavanje in obvladovanje samega sebe nam omogoča, da veter sprememb ujamemo v svoja krila in plujemo po morju naprej, v smeri naše končne destinacije.
Koliko poti preplujemo tekom enega življenja je odvisno predvsem od nas samih, našega zavedanja, čistosti namena in konstruktivnosti in odgovornosti delovanja.
