Obstajajo najglasnejši vidiki naše duše in ta je običajno mentalni nivo. Sledita mu ego in fizično telo. Pri nekaterih je vrstni red obrnjen, pa vendar je pri mnogih duša najnežnejši in najbolj tihi del naše osebnosti.
Dušni glas slišimo, kot nežen šepet, kot prijeten dotik sapice jesenskega vetriča. Kaže nam smer kot je let metulja, ki mu le s težavo sledimo s pogledom. Če hočeš kompas svoje duše dobro razbrati, moraš ta kompas umiriti.
Poskrbi za vsaj eno uro dnevnega miru, v tišini in v naravnem okolju. Umiri svoje misli, naj te ne preganjajo. Naj ti misli ne skačejo kot metulj s cveta na cvet. Umiri svoje telo. Tudi telo je lahko sprogramirano, da nima pravice do počitka in do pasivnega stanja. Na ta način boš zaslišal glas duše, ki bo blag in prijeten. Naslednji korak je le še upoštevanje tega notranjega dušnega vodstva.
