Kdo nam postavlja meje?

Kot otrok in tudi kasneje, sem velikokrat zrla v nebo polno zvezd in si na vso moč prizadevala, da bi odkrila kje je konec vesolja. Nekje mora biti meja, kako je lahko nekaj neskončno, da ni konca in ne začetka? Do odgovora nisem prišla nikoli, ker sem želela postaviti mejo, omejitev, konec nečemu, kar je neskončno. Tako kot si v življenju sami postavljamo omejitve, konce, začetke, pregrade, ker so nas tako naučili drugi ljudje, družba, življenje. Toda kje je dejansko meja, do kod zmoremo, do kod znamo, do kod smo dobri in do kod lahko sežemo? To mejo si vedno postavljamo sami, v svojih prepričanjih, v svojih vzorcih, s tem, koliko imamo radi sebe, kakšno veljavo so nam dali drugi tekom našega življenja, predvsem pa s tem, koliko verjamemo v sebe in koliko občutimo, da si nekaj zaslužimo, kolikor smo vredni. S tem, ko si povrnemo ljubezen do sebe, da si damo ljubezen, pozornost, spoštovanje in da resnično začutimo, da smo vredni, da si zaslužimo, bodo naše sanje postale resničnost.. Kajti ko odvržemo meje, ograde, zapore, ovire, lahko dosežemo čisto vse, o čemer smo kadarkoli sanjali <3.
Serepenthine