Svetovalnica je pred kratkim organizirala Kratek tečaj za starše najstnikov, ki je bil zelo dobro obiskan in na katerem smo se pogovarjali o tem, kako starši uporabljamo različne tehnike »krotenja« naše mladeži.To me je napeljalo na idejo, da sedaj tukaj podam nekaj kratkih napotkov za starše, ki se ubadamo s našimi pubertetniki.
Tudi sama sem mama nadobudne in hormonov polne mladenke, ki je dokaj zgodaj zakorakala v puberteto. Videti je nekaj let starejša kot v resnici je. Sedaj je v fazi, ko se spogleduje s sovrstniki in leto, dve ali tri starejšimi mladeniči. Raziskuje, kako na njo reagirajo enako stari prijatelji in prijateljice. Kar mi je zelo zanimivo, je dejstvo, da se današnja urbana mladina očitno prvo spoznava preko virtualnih medijev (Facebook, spletne klepetalnice in druga socialna omrežja), kjer si eden o drugem pregledajo vse podatke in fotografije in se šele nato domenijo za srečanje v realnem času in na določenem mestu. Če si ustrezajo, postanejo še »pravi« prijatelji.
Zakaj sem omenila specifiko spoznavanja, ki se je razširila med najstniki?
To naj nam bo staršem prvi kratek napotek: pogovorimo se o pasteh sodobnih virtualnih možnosti, poudarimo varnost in iskreno povejmo, da je internetni svet neskončen in da mora vsak posameznik za sebe ravnati skrbno in z določeno mero nezaupanja (nikoli podajati svojih rojstnih podatkov, kraja bivanja, telefonske številke in drugih osebnih podatkov!).
Drugi kratek napotek: naših odraščajočih otrok ne moremo imeti zaprte, torej moramo oblikovati dogovore o izhodih s prijatelji in vrstniki, ki naj se jih držita obe strani, torej najstnik in starši. Dogovori naj temeljijo na zaupanju in vnaprej opredeljeni sankciji. To pomeni, da če se prekorači ali izniči skupaj opredeljen dogovor, potem najstnika čaka tudi že vnaprej v tem dogovoru definirana kazen. Pubertetnik se mora naučiti, da odgovarja za svoje vedenje in da za svoj del dogovora prevzema odgovornost. Če prekrši dogovor, naj se zaveda, da ga čaka sankcija. Starši včasih pozabijo ali se jim ne ljubi truditi s kaznijo, četudi je bila zagrožena in najstnika ne kaznujejo, če je prekršil dogovor. Tega ne priporočam! Bodimo starši vzgled v smislu, da kar smo se dogovorili, naj se tudi izvaja.
Tretji kratek napotek: starši smo taksi služba. Saj vem, da se vam zdi hecno ampak svetujem, da na prve zmenke naših otrok peljemo starši sami svojega otroka. No, to verjetno bolj velja za starše deklet. Zakaj? Kot prvo vidimo mladeniča, ki bo spremljevalec naše mlade dame, kot drugo s tem pokažemo, da smo skrbni, obenem hitro ocenimo kakšen je mladi kavalir ter ga v hecu lahko pobaramo, kako je in če smo lahko brez skrbi. Naša pubertetnica se ob tem počuti varno in se zaveda, da smo v tej igri zavajanja vpleteni še drugi, mladenič pa postane bolj odgovoren. Saj vem, sedaj se smejete, ampak je preizkušeno iz prve roke in se super obnese.
Četrti kratek napotek: bodite predvsem starši svojemu otroku, pogovarjajte se z njim in nikoli ne obrnite njegovih skrivnosti, ki vam jih je zaupal proti njemu! Mnogi starši dobijo od svojih najstnikov zaupne misli ali želje, ki pa jih v neki svoji škodoželjnosti ali maščevanju v določeni situaciji jeze ali žalosti uporabijo proti njemu. To zelo boli in s tem si starši zaprejo vrata pred nadaljnjim zaupanjem lastnega otroka v fazi odraščanja, ko bi najbolj potreboval trdno oporo in razumevanje staršev, ki so sicer na videz izgubili primarno vlogo, saj so jo prevzeli vrstniki.
Verjemite, da nas naši odraščajoči otroci zelo potrebujejo in bodimo v bližini, ko potrebujejo ramo za oporo in izpoved ter klic na pomoč Pogovarjajmo se z njimi in jim izkazujmo svojo ljubezen, tudi s postavljanjem mej, ki jih še posebej potrebujejo.
Avtor: Melita Kuhar Pucko, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok
www.svetovalnica.si
