V naslednjih desetih letih se bo svet spremenil kot še nikoli v doslej znani zgodovini. Pretirano je beseda, ki je že davno nehala biti pretirana, tako da ni pretirano reči, da bosta v prihodnosti nastali dve človeški rasi: digitalna in analogna. Obe bosta samo nadaljevanje trendov, ki so že v polnem razmahu.
Digitalizacija sveta nezadržno vodi k “nalaganju” ljudi v oblak, ki ga že najavljajo najvidnejši transhumanisti, in to že v nekaj desetletjih.
Po drugi strani pa pomembna manjšina ljudi vse bolj razumeva posledice sodobnih trendov in se nagiba k odločitvi, da se jim to ne bo zgodilo. Danes je možno sožitje, na primer, nekoga, ki uporablja vse tehnološke prednosti pametnih telefonov, in nekoga, ki jih uporablja, kolikor je le mogoče malo (čisto zunaj teh standardov pa je že danes nemogoče funkcionirati).
Ko pa se bo večini vsilil kakšen nov standard (na primer vgrajeni čip, brez katerega ne bo možno niti vstopiti v tovarno, v kateri delajo, ali v lastni dom, ali pa bo brez čipa nemogoče plačati v trgovini, kupiti kakršen koli hladilnik ali celo avtomobil, razen pametnega, ki ga skozi promet vodijo kompleksne umetne inteligence, ali pa ko bo postala standard vsesplošna odvisnost od informacij na Googlu, na katerega bi se povezali brezžično preko čipa v možganih…), takrat pa bo še toliko težje ostati analogni človek.
Tema te knjige je, zakaj bi bilo to sploh modro storiti. Morda niti ni modro? To bo ugotovil vsak zase.
Tema, o kateri govorimo, je tako medicinska kot ekonomska, znanstvena, računalniška, etična, filozofska in duhovna: predvsem pa gre za srečo in izpolnjenost človeka, ali pa za njuno nasprotje.
Ne glede na to, ali na te trende gledamo s pesimizmom ali z optimizmom, vsi so že v pojmu transhumanizem.
Če hočemo ali če nočemo – vstopamo v ero transhumanizma.
Morda smo v njej že nekaj tisoč let, od začetka civilizacije, a v sodobnem smislu se je vse začelo z računalniško revolucijo. Zato se vprašajmo, kaj je transhumanizem, kako se predstavlja, ali pa iz katerih vseh zornih kotov ga je možno opisati ali definirati.
Ključna ideja transhumanizma je izboljšanje in povečanje zmožnosti človeškega telesa in uma z uporabo znanosti in tehnologije, domnevno pa tudi osnovnega človeškega nagiba – vzdrževanja življenja in nadaljevanje vrste.
Iz neke druge, bolj mistične perspektive, pa bi bil osnovni človeški nagib notranja alkimija, doživljanje izkušenj in spremembe odnosa do njih, ne pa zgolj in samo razmnoževanje. A transhumanizem temelji na scientističnem, poduhovljenem in tehnicističnem pogledu na svet, oziroma na domnevno znanstvenem pogledu na zavest.
Izpostavljena področja, ki jih transhumanizem uresničuje in na katerih se uresničuje, so: ustavljanje staranja, podaljšanje življenja, pomlajevanje, kibernetika, presaditve organov, umetna inteligenca, genski inženiring, razširjena resničnost, vmesnik med strojem in človekom, eksoskelet; bionika, informacijska tehnologija, kolonizacija vesolja, kloniranje, nalaganje misli v računalnike,…
Krešimir Mišak, povzeto iz knjige Smrt transhumanizmu, svobod ljudem! 1.del >>
