Ljubezen redko uporablja besede. Ljubezen je tišina, ki objema s srečo in mirom. Ljubezen je energija, ki je tako živa, da se je ne da opredeliti. Ne da se je opisati. Pa še vedno rada pišem o njej. Pišem iz ljubezni. Iz ljubezni, ki smo. Od kod prihaja nekaj kaj radi počnemo? Iz tišine. Iz ljubezni, ki smo. Ljubezen je praznina in hkrati polnost. Izraža se preko nasprotij. Ljubezen se izraža na neskončno načinov in hkrati vse združuje v enost. V močni veri v enost z zavedanjem, z vsem, z Bogom/Boginjo/višjo silo… se dogaja zdravljenje. Zdravljenje, ki presega prostor in čas. Zdravljenje, ki dela čudeže. Ljubezen je tako hitra, da se je ne da ujeti in z umom dojeti. Da pa se jo izkusiti in živeti. To je naša prava narava. To je naše najgloblje bistvo. To smo. Ljubezen se nahaja prav tukaj in sedaj. Je večna. Zato smo vsi ljudje večni. Samo prehajamo iz ene podobe v drugo. Za um se na videz ljubezen lahko hitro konča, ko je v nezavedanju sedanjega trenutka. V resnici pa je z nami ves čas in kamorkoli gremo. Je brezčasna. Presega čas in prostor in zato tudi misli, saj ji v duhovnosti pravijo telo brez misli ali blaženo telo, ki ga ima vsak človek. Ljubezen ustvarja prostor in čas ter tudi omejeni um in ego. Vse to ustvarja za namene človeške izkušnje in sicer za namen svojega širjenja in rasti. Ustvarja si okoliščine za še večji razvoj, še več ljubezni, še več modrosti. Za to imamo izzive v življenju. Ko pa se zavedamo, da smo neskončni, postanejo naši izzivi manjši. Narava ljubezni je širjenje. Dopušča in se popolnoma predaja zožitvam, saj se po njih pojavi še večje širjenje kot pri pretakanju vode, ki ga z roko zaustavimo in ko umaknemo roko, se pretok še poveča. Nič ne more uiti resnici in zdravilni moči ljubezni. Ljubezen zmaguje s predajo izgubam. Vse ji omogoča še večjo moč. Domovina ljubezni je večnost in neskončnost. Domovina ljubezni je tukaj in zdaj. Ljubezen ima neskončno moč zato iz tukaj in zdaj zdravi tudi vso preteklost in vso prihodnost. Načrt Boga/Boginje/univerzalne zavesti/ višje sile …. je, da se omejeni um in telo brez misli (naše duhovno telo) zlijeta v eno oziroma da delujeta v harmoniji. Dopušča vsa čustva in se jim brezpogojno predaja, a hkrati se ne naveže nanje. Obravnava jih kot otroke in se jih ne boji v prisotni polnosti občutiti in spremljati z zavedanjem. To je raj na Zemlji. To je večnost. Večno življenje je tukaj in zdaj. Ljubezen je mnogo več kot si predstavljam. Je življenje samo. Je skrivnost, ki daje milost novega in novega znanja. Je neznano, ki polni srce z entuziazmom in srečo.
