Ljubezen dela čudeže. Ljubezen preobraža življenja. Ljubezen zdravi.

Ljubezen zdravi

Ljubezen lajša in pospešuje zdravljenje. Ljubezen preobraža življenja.

Poglejmo resnični primer o lovcu na race, ki se je ob pogledu na dejanje iz ljubezni nenadoma spreobrnil. Nekega dne se je kot običajno odpravil na lov. Oprezal je za raco, jo ustrelil in opazoval, kako je težko poškodovana omahnila na tla. Na njegovo začudenje je nemudoma priletela samica ranjenega racaka in nad svojim partnerjem razprla krila, da bi ga zavarovala. Ob pogledu na resnično ljubezen se je srce lovca spreobrnilo. Nikoli več se ni odpravil na lov.

Ko postanete ljubeči, nekaterih stvari ne morete več početi. Seveda pa lahko počnete reči, ki jih zunaj polja ljubezni ne bi mogli početi. Še več, drugi ljudje bodo za vas počeli stvari, ki jih za druge ne bi. Ljubezen dela čudeže, ne da bi jih imenovala čudeži. Ljubezen nas preobrazi. Včasih je bolje, če ljudem ne poveste, da jih ljubite, oziroma da jih imate radi, saj se lahko ustrašijo in začnejo misliti, da imate z njimi kakšne načrte ali da morda kaj želite od njih. Iskreno rečeno, nekateri ljudje se ljubezni bojijo in ob njej postanejo sumničavi; takšne ljudi je bolje ljubiti molče.

OGLAS

Ljubezen je način bivanja, ki preobraža vse okoli vas s sevanjem energije ljubezni. To se zgodi samo od sebe. Nam ni treba ničesar »storiti in prav nobene potrebe ni, da bi to sploh poimenovali. Ljubezen je energija, ki tiho spreminja vsako situacijo. Sovražno naravnani ljudje bodo recimo v naši bližini pripravljeni odpuščati drugim. Oseba se spremeni pred našimi očmi. Ob opuščanju jeze morda reče: “No ja, saj res nimam razloga, da bi bil jezen nanj … premlad je še, da bi vedel, kaj je prav.” Namesto da bi napadali, najdejo razlog, da se postavijo v bran. Ljubezen vliva moč tako nam kot ljudem okoli nas, z njo lahko storimo stvari, ki jih drugače ne bi mogli.

Odpuščanje je vidik ljubezni, ki nam omogoča, da na življenjske dogodke gledamo iz drugega zornega kota, iz zornega kota milosti. Odpustimo si za napake, ki smo jih storili, ko še nismo bili tako visoko razviti. Pri tem nam pomaga, če na ego ali na mali jaz gledamo kot na srčkanega plišastega medvedka. Medvedek ni »slab, medvedka ne sovražimo ali oštevamo. Radi ga imamo in sprejemamo ga takšnega, kot je – majhna plišasta stvarca, ki ne ve, kako in kaj. Male, nevedne plati nas samih presežemo, tako da jih sprejmemo in vzljubimo. Sprevidimo, da ima ego zgolj “svoje meje”, zaradi česar še ni “slab”.

V energijskem polju ljubezni smo obkroženi z ljubeznijo in hvaležnostjo. Hvaležni smo za življenje in za njegove čudeže. Hvaležni smo za vsako prijaznost, ki nam jo izkažejo drugi, za njihovo naklonjenost, skrb in pozornost. Sčasoma postanemo ljubezen. Vse, kar storimo ali rečemo, vsak naš gib je napolnjen z energijo, ki smo jo v sebi posvojili za svojo. Ne glede na to, ali nagovarjamo velikanske množice ali božamo psa, čutimo energijo ljubezni, ki se pretaka v nas iz nas. Kar nosimo v srcu, si želimo deliti. Želimo si, da bi vsi izkusili in spoznali to ljubezen. Kar nosimo v srcu, je tu za vse in vsakogar, da vsi občutijo to.

Molimo, da bi to notranjo izkušnjo neskončne ljubezni doživeli vsi, tudi živali. Naše življenje postane blagoslov za vse okoli nas. Ljudem in živalim, ki nas obkrožajo, pripoznamo, da so za nas dragoceno darilo. ‘Ljubezen žari iz srca. Ko smo v navzočnosti ljudi, ki se imajo radi, se navzamemo te energije. Ljubezen naših dragih ljubljenčkov in prijateljev je za nas ljubezen Božanskega. Ko se zvečer odpravimo v posteljo, se zahvalimo, da smo bili ves dan obkroženi z ljubeznijo.

Vsak trenutek je mogoč le zaradi ljubezni. V stanju ljubezni se vsako jutro prebudimo in zahvalimo za nov dan, za življenje, in iščemo možnosti, kako bi izpopolnili življenja ljudi okoli sebe. Ker smo v navzočnosti ljubezni, se vse stvari odvijajo bolje kot ponavadi; jajca so slajše ocvrta; račka je rešena; mucka je nahranjena in kužek iz zavetišča dobi nov dom. Svojo ljubezen delimo z vsemi, ki nas obkrožajo, z vsemi oblikami življenja; z mucki, kužki, soljudmi.

Več kot ljubimo, več lahko ljubimo. Ljubezen je namreč neskončna. Ljubezen poraja ljubezen. To je razlog, zakaj vam psihiatri predpišejo hišnega ljubljenčka. Pes denimo prinaša ljubezen in širi ljubezen v lastnikovem srcu. Ljubezen podaljšuje življenja. Raziskave namreč kažejo, da lastniki psov živijo kar 10 let dlje kot tisti, ki jih nimajo! Samo pomislite na vse bizarne vaje, diete in druge režime, ki se jih ljudje držijo, da bi le za malo podaljšali svoja življenja, ko pa bi si lahko zgolj kupili psa in tako pridobili deset let! Ljubezen ima močan anabolen učinek. Ljubezen zvišuje raven endorfinov, hormonov, ki krepijo življenje. Če imate psa, živite deset let dlje, saj ljubljenček katalizira energijo ljubezni, ta pa nas zdravi in podaljšuje življenja.

Energija ljubezni ima moč ozdraviti naša telesa, ko nastopijo za to primerne okoliščine. Na fizični ravni se, zaradi prevladujoče pozitivne miselne naravnanosti, telesne bolezni razrešijo samodejno. Nekatere bolezni se pozdravijo same od sebe, ne da bi jim namenjali posebno pozornost, tiste pa, ki trajajo, se običajno dobro odzovejo na zavestne zdravilne tehnike.

Bolezni, ki kljub vsemu trajajo, imajo za nas karmični, simbolični ali morda duhovni pomen.

Na splošno vse manj pozornosti namenjamo telesu, ki hodi svojo pot ter je sposobno skrbeti samo zase. Nič več se ne enačimo s telesom. Izgubimo zanimanje za stvari, povezane z zdravjem, zgolj tiste na fizični ravni, in kaj lahko se nam zgodi, da zavedanje o telesu včasih v celoti izgine, dokler se iz določenega razloga znova ne osredotočimo nanj. Razmišljanje počasi izginja, na njegovo mesto pa stopi intuitivno razumevanje. Čez čas »razmišljanje in vse umske procese zamenja spontano intuitivno »védenje«. Logiko preskočimo.

Vse to se dogaja zato, ker je na najvišjih vibracijah celotno vesoljstvo povezano z vsem. Razumevanje se razgrne pred nami kot “razodetje” v tem vsepovezanem polju. Védenje je celostno, ne omejeno. Zaradi notranje tišine smo sposobni zaznavati misli in občutke drugih na nebesedni ravni. Komunikacija brez besed postane mogoča in vsakdanja. Negativnih čustev ni več, saj se je mali jaz preobrazil v veliki Jaz. Porajanje čustev smo torej presegli. Izgubo zdaj doživljamo le kot prehodno razočaranje, namesto da bi se ob njej pogrezali v globoko žalost.