Ljubiti življenje – 5 Spoznanj, ki me vodijo pri osebni in duhovni rasti

OGLAS

OGLAS

V preteklosti sem veliko pozornosti posvečala temu, kar se dogaja zunaj mene. Krivila sem življenje ali usodo za vse, kar se mi je dogajalo. Svet je bil zame nepravičen, ker sem bila prepričana, da mi je usojena nesreča. Preprosto sem krivila vse drugo, ker je to najlažje narediti. Imela sem obdobje, ko sem preprosto verjela, da ne morem biti nikdar srečna ali doseči iskrenega zadovoljstva v življenju.

Ko sem spoznala, da sem jaz edina, ki si ustvarja takšna prepričanja in predstave, sem vedela, da je vse, kar potrebujem, samo sprememba svoje miselnosti.

Pri spremembi mi je bilo v oporo pet lekcij ali spoznanj, ki se mi zdijo najpomembnejša in še zmeraj jim sledim, saj verjamem, da je osebna rast pot, na kateri se neprestano razvijamo. Pri tem ne gre za proces, ki se kdaj konča, saj človek spoznava sebe vsak dan in se nikdar ne spozna do konca.

1) Naše misli so naša realnost in vse se zgodi z razlogom

2) Usode ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo način odzivanja

3) Sprejeti sebe v celoti je zelo težko, ampak je nujno

4) Če smo samozavestni in se imamo radi, še ne pomeni, da smo samovšečni

5) Hvaležnost je rešitev za vse

Z vsako mislijo, prepričanjem, besedo ali dejanjem, si človek ustvari posledice, ki so pa lahko dobre ali slabe. Pri tem sledimo zakonu vzroka in posledice, kar tudi pomeni, da se vse zgodi z nekim razlogom in tudi ob pravem času. Naše lastne misli so naša realnost. Vsak človek živi v svoji, saj si mi sami izbiramo naše misli. Vse, kar moramo narediti je, da lasten um prepričamo v to, da je nekaj že naše. Če so naše misli ali besede negativne, obstaja velika možnost, da se bo ta negativna energija vračala nazaj k nam. Zakaj si govorimo, da ne izgledamo dobro, ali da nismo sposobni česa narediti, ali da je svet grd in nepravičen, če pa se lahko prepričamo obratno? Zapomni si, da imajo tvoje misli več moči, kot pa si predstavljaš.

Usodo lahko spremenimo, vendar ne dobesedno. Usodo lahko spreminjamo samo na tak način, da se odločimo, kako se bomo odzvali na določene dogodke, ki so se zgodili. Vse je odvisno od našega odziva. Po vsakem odzivu na konkretno situacijo, pa sledi »domino efekt«. Če dogodek doživim kot nesrečen ali negativen in tako tudi odreagiram, obstaja večja verjetnost, da bom nadaljnje dogodke doživela enako.

Na primer, če se mi zjutraj polije kava in odreagiram z jezo ali razočaranjem ter sama sebi rečem, da mi gre čisto vse narobe, odpošiljam negativno energijo in takšna se mi bo vrnila. Zato včasih rečemo, da nam »danes gre vse narobe«, saj se slabi dogodki vrstijo drug za drugim. Če zjutraj odreagiram tako, da sem mirna, se prepričam, da situacija sploh ni tako grozna, ali pa se celo smejim dejstvu, da sem tako nerodna, bom nadaljevala dan s pozitivno energijo, kar pomeni da bom tudi lažje pozabila, da se je to zgodilo. Dve osebi lahko doživita popolnoma enako situacijo, ampak če se ena od njiju odzove negativno, bo ta menila, da ima nesrečo v življenju, medtem ko se pa druga odzove na temu nasproten način in zato ne bo živela v takšnem prepričanju.

Najtežje je spoznati in sprejeti sebe, ne drugih. Če se ne spoznamo, ne moremo vedeti, kaj je naš namen. Če ne poznamo svojega namena, ne vemo, kam se usmeriti. Samospoznavanje je ključno. Pogosto vprašanja postavljamo drugim, ista vprašanja pa redkokdaj zastavimo sebi. Najprej se moramo spoznati, da se lahko začnemo sprejemati. Ne smemo zanikati nekaterih delov sebe, saj se tako nikdar ne sprejmemo v celoti. To tudi pomeni, da se moramo soočiti z lastno senco, katere obstoj pa si najtežje priznamo. Spoznavaj sebe tako, kot spoznavaš druge.

Če imaš visoka merila, se počutiš dobro v svojem telesu, si samozavesten in verjameš vase ter se imaš rad, še to ne pomeni, da si samovšečen. Vse to izhaja iz ljubezni do sebe, medtem ko pa samovšečnost izhaja le iz strahu. Zakaj dajemo toliko ljubezni drugim, sebi pa ne? Zakaj tako težko pohvalimo samega sebe in si rečemo, da se imamo radi, drugim ljudem pa to takoj lahko povemo? Imej se rad, ker si zaslužiš vso ljubezen na tem planetu.

Ljubezni ne išči samo okrog sebe, temveč tudi v sebi. Ta bo za zmeraj ostala v tvojem življenju.

Največje spremembe sem začela opažati, ko sem se zavedala, kakšno moč ima občutek hvaležnosti ali izrekanje le-te. Če globoko v srcu čutimo hvaležnost za vse, kar se nam je zgodilo ali za vse, kar imamo, bomo dosegli iskreno zadovoljstvo. Nikdar ne bomo dobili tistega, kar si želimo imeti, če ne bomo najprej hvaležni za to, kar že imamo.

S tem se ne zahvalim le za lepe trenutke ali lepe stvari, ki jih imam, temveč tudi za vse lekcije in boleče preizkušnje, ki so me naredile močnejšo in me nekaj naučile. Brez teh ne bi bila to, kar sem danes. Hvaležna sem za vse, kar se mi je zgodilo, saj verjamem, da se vse zgodi z razlogom.

“What you think, you become.
What you feel, you attract.
What you imagine, you create.”
― Buddha

Odpošiljaj hvaležnost in pozitivne misli. Imej se rad, ker si zaslužiš ljubezen!

Eva

Instagram: ljubitizivljenje (personalni blog za osebno in duhovno rast)