Dragi bralec/bralka.
Nisem pristaš nasilja in boja. Nekako mi ni nikoli dišalo, ker pripadam drugi zgodbi.
Verjamem v revolucijo duha, idej, reklamiranje svobode, dobrote in ljubeznivosti, ki je morda mali otrok ljubezni. Če bi bila za boj, ne bi s tem dosegla nič in niti oddajala kakšno lepo energijo. Kot bumerang bi nato k meni priletel vihar ali nevihta.
Ampak sedaj sem se odločila za notranjo revolucijo ljubezni, upanja, svobode in z neizmerno vero v boljšo prihodnost. In ta manifest grem pokazat ven, z mirom v srcu in žarkom upanja v očeh. Ne bom sovražila, kričala in zmerjala, ampak bom tam z mirom in neusahljivo voljo do življenja, naivno vero v dobro in brezpogojno ljubeznijo do nas. Ne samo do sebe in svojih bližnjih…
Dragi bralec/bralka. Čas je. V tem letu, ki obljublja konec sveta ali vsaj konkretne spremembe, te prosim, da pogledaš naokrog, postaneš iz jaz mi in sprememba se bo začela. Čas je, da postanemo sprememba, ki si jo želimo. S shodom ali brez njega.
Zato začenjam z manifestom ljubezni, s tem, da stopim ven s čistim srcem in strpnostjo, da namenim pogled in nasmeh sočloveku. Poskušala bom ne obsojati in odpustiti, vse naokrog po naši državici in pozabiti grde stvari. Zdaj podpisujem manifest ljubezni namesto sovraštva, strahu in njihovih grdih senc.
Kot podpisnica manifesta se zahvaljujem vsem, ki so me učili lekcij, tudi na ne najlepši način. Hvala, ker ste mi pokazali, da ostajam zvesta sama sebi. Hvala in želim vam vse dobro. Morda boste nekoč podpisali manifest ljubezni in razumeli.
Ostale pa vabim, da se zazrejo vase in na plan pokažejo najlepše lastnosti in jih delijo drugim. Da svojo resnico pokažemo svetu in s tem prižgemo še eno lučko na svetu. Da zamenjamo polarnost našega planeta in zamenjamo temo za svetlobo. Čas je. Piše se leto 2012.
Zato se jutri udeležujem Ljubljane, ne z bojem, ampak z manifestom ljubezni v srcu. Pa ti, dragi bralec/bralka?
