OGLAS

Ali obstaja več resnic o globalnem segrevanju?

Globalno segrevanje je mantra, ki jo vse bolj intenzivno ponavljajo z vseh strani in v povezavi z vsemi možnimi temami, od denarja, industrije, hrane, transporta, razsvetljave, preživetja rastlinskih in živalskih vrst, problem hrane in vode, poplavljanje obalnih mest, širjenja puščave,…

Na vlade vseh držav zaradi neustreznega ukrepanja nenehno pritiskajo različne okoljevarstvene organizacije, klimatologi, podnebni aktivisti, zeleni in vsi, ki imajo čas in koristi od tega, ali pa preprosto rabijo medijsko pozornost. Najhuje je, da so s to svojo teorijo zarote okužili najmlajše, ki so že tako v negotovosti, ki jih je strah prihodnosti.

Zadnjič sem v času zasedanja Generalne skupščine Združenih narodih poslušal neke politike, ker da po njihovem premalo naredimo za zmanjšanje podnebnih sprememb ter temperature na planetu. Dvomim, da vedo za kaj gre, sicer bi bili tiho. Ukrepe naj bi pospešili. Bolje, da ne delajo nič, kot da delajo nič.

OGLAS

Seveda se podnebne spremembe dogajajo, vendar pa ni človek tisti, ki jih povzroča, vsaj ne tako, kot se želi o tem pisati. Vzroki so drugje, o tem več v nadaljevanju.

Spomnil sem se enega fanta iz moje mladosti iz vasi, ki je ostal na razvojni stopnji otroka, ki ni razumel tega sveta. Prepričan je bil, da lahko vpliva na vreme. Ko se je pooblačilo, je metal palice v nebo, da bi začelo deževati. Zdaj te palice v nebo mečejo teoretiki podnebnih sprememb v delu, ko za spremembe krivijo človeka, ki skupaj z delom znanstvenikov, politikov, ki jim dodajajo »palice«, v obupnem poskusu, da bi zaustavili podnebne spremembe. Narava, ki gre naprej po svojih zakonitostih, na katere ne moremo vplivati, deluje v skladu z naravni cikli in to vpliva na podnebne spremembe.

Že, ko jih poslušaš lahko vidiš, da se ponavljajo, kot v reklami za kakšen nakupovalni center, brez poznavanja fizike, astronomije, klime in ostalih znanosti, zato v resnici ne vedo za kaj gre. Videti je, kot da so v šoli manjkali na uri fizike. Ravno tako vsi vprek govorijo o prehodu na brezogljične vire energije. Prav te dni države zakonsko omejujejo uporabo zemeljskega plina za ogrevanje. To pa je še posebej za lase privlečeno, saj so to, da bi zaustavili podnebne spremembe samo nerealne želje sploh glede na možnosti alternativnih virov, ki so danes na voljo.

Dejstva, ki jih navajam v nadaljevanju lahko razume učenec osmega razreda osnovne šole, če vsaj malo pozna fiziko. Zakaj tega ne želijo razumeti nekateri znanstveniki, politiki, klimatologi, pa si odgovorite sami.

Ves čas nas želijo držati v nekem strahu, da bi lahko uvajali zakone, ukrepe. Ko kriminalisti iščejo kriminalce, sledijo denarju. Enako je tudi na področju podnebnih sprememb, potrebno je slediti denarju, ki ga dobijo različni lobiji in vsi, ki imajo koristi od zastraševanja s podnebnimi spremembami.

Skozi zgodovino lahko vidimo, da je način delovanja elit ves čas enak. Najprej zakuhajo krizo, nas spravijo v paniko. Potem ponudijo rešitev, ukrepe, ki so si jih zamislili, seveda ljudi niso nič vprašali. Počasi se demokracija pretvarja v tehnokracijo, izgubljamo že pridobljene pravice. Z vsako krizo, pa imamo vse manj svobode.

Če pogledamo nazaj, lahko sledimo načinom zastraševanja, ki ga lansirajo elite. El je človek, ki se je razglasil za boga na zemlji. Prvi znani je bil bog Jahve, ki ga je judovska in krščanska religija vzela za svojega boga. Elite pa so v njihovi službi na račun ljudstva. Od tega imajo koristi. Kot sedaj od nevarnosti segrevanja planeta. Samo nekaj takih, najprej so si izmislili nevarnost terorizma in napad na Afganistan, pa nuklearno orožje v Iraku in opravičilo za napad na Irak, potem podnebne spremembe, pa covid. Vse v igri transhumanizma in vzpostavljanje enotne vlade, kontrole prebivalcev in dodatnih davkov na ogljik.

Do resnice je danes težko priti, kajti danes je na spletu vse kar iščeš. Če iščeš potrditev, je veliko znanstvenih študij, ki to potrjuje. Če iščeš zanikanje, je prav tako dovolj znanstvenih študij tudi za to. Seveda vse kar podpišejo znanstveniki, še ni znanstveno. Modrost pravi: »Če opica igra saksofon, še ni muzikant«.

Že pred tisočletji so gnostiki govorili o tem kako pridemo do resnice. Gnoza pomeni znanje ali spoznanje. Ker gnostiki so in še danes zagovarjajo pristop, da moramo do spoznanj in v končni fazi do Boga priti sami, so bili vedno trn v očeh vladajočih struktur, organiziranih religij, ki trdijo, da navaden človek ne more do Boga sam, ker so ga dvignili daleč od človeka v nebo, da mora imeti posrednika, organizirano religijo, ki preko duhovnikov vodi neuke ljudi. To je razumljivo, saj imajo ti podobno kot pri nas danes posredniki nabave medicinskega materiala zagotovljeno službo in velike dobičke.

Gnostiki pravijo, da nimajo niti oni, niti religije prav in da ni njihovo učenje edino pravilno za rešitev problemov. Zahtevali so od svojih članov, da naj nihče učenja in trditve ne sprejme kot samoumevne. Vsak mora za sebe poiskati resnico.

Pri konceptu podnebnih sprememb in apokaliptične grožnje, ki temu sledi, ima znanost, ki ima absolutni primat, tako kot jo je nekoč v srednjem veku imela cerkev, jasna stališča. Nekoč je bil znanstveni konsenz, da je zemlja ploščata, kljub temu, da so napredne civilizacije vedele, da temu ni tako že tisočletja prej. Če je kdo nasprotoval, so ga skurili na grmadi. Ostali so izgubili voljo, da bi se upirali uradnim stališčem oblasti.

Danes imajo elite drugačne, še bolj učinkovite grmade. Kot je sedaj v modi, sem o tem vprašal umetno inteligenco. Odgovor je bil pričakovan, odgovorila je tako kot pravijo main stream znanstveniki, drugačnega pogleda nima v programu. Se je že postavila na »pravo stran«. Nihče, tako politiki, kot tudi znanstveniki, si ne drznejo javno podvomiti v uradno resnico o podnebnih spremembam, mislim na tisti del, ki pravi, da je človek povzročil podnebne spremembe, saj tvegajo obsojanje, ali pa znanstvenike, dajo v koš psevdoznanosti. Omejijo jim lahko sredstva, profesuro in objave v znanstvenih časopisih. Pa še mediji so proti njim. Če te ni v medijih, te ni.

Sam sem že zdavnaj podvomil in začutil, da v konceptu podnebnih sprememb, nekaj hudičevo ne štima. Vem, da obstaja še vsaj ena druga resnica ali pa je bolj kompleksna, do katere pa ljudje zaradi neozaveščenosti in neznanja nimajo dostopa. Zavedam se, da se s tem pisanjem nahajam na spolzkem terenu in da tvegam obsojanje vsaj dela bralcev. Napisano ne želim ponuditi kot absolutno resnico, ampak v razmislek.

Obstaja tudi tako imenovana znanstvena opozicija, ki ima drugačno mnenje od osrednje znanosti, v kateri sodeluje ogromno znanstvenikov. Ker nimajo ali pa so omejeni v pridobivanju možnosti, da objavijo svoja spoznanja, za njih večina ni slišala. Seveda na tem mestu ni prostora, da bi jih navajal, zadržal se bom kot svetel primer samo na enem. Gre za hrvaškega akademika prof. Vladimir Paara, ki dokazuje, da smo vstopili v zadnjih 800 let v začetek ledenega obdobja. Ko je svoje ugotovitve predstavil na nekem znanstvenem srečanju, je dobil odgovor, da je že vse zmenjeno in da tega ne morejo objaviti, ker bi s tem zmedli ljudi, predvsem pa politike, ki odločajo o vsem.

Ta drugi »neznanstven« pogled bom razložil poenostavljeno, ne bom navajal številk in temeljitih razlag, saj mi to prostor ne omogoča. Pa poglejmo na kratko in zelo poenostavljeno, kako se je ta zgodba začela?

Sicer so se te teorije o vzrokih za podnebne spremembe pojavljale že desetletja nazaj. Bum pa se je zgodil pred dvema desetletjema, ko je nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike Al Gore apokaliptično napovedal, da bo severnemu tečaju v petih letih zmanjkalo ledu. Potem bi Grenlandija, kot se je že zgodilo pred veliko leti, spet postala Greenland, zelena dežela. Pri tem ni nepomembno, da gre za človeka, ki je s svojo propagando podnebnih sprememb zaslužil na stotine milijonov dolarjev. Napisal je knjigo, po njej so posneli film in dobil je Nobelovo nagrado.

Moje osebno mnenje, da je to sramotno. Vendar pa vemo, da včasih tudi takšni kot je ameriški diplomat Henry Kissinger, ki je v svetu povzročil veliko gorja, začel velike vojne, dobil Nobelovo nagrado za mir.

Al Gore je vznemiril javnost in sejal strah ter jo opozoril, da čez 5 let ne bo več obeh polarnih kap, da se bodo v petih letih stopile in ostale brez ledu. Vse to je utemeljil s podatki iz računalniške simulacije, v kateri bi lahko polarna kapa na severnem tečaju v naslednjih sedmih letih izgubila skoraj ves led. S tem je sprožil »planetarni alarm« zaradi globalnega segrevanja.

Seveda se je izkazalo, da ni šlo za nič drugega kot za popolno zmoto, ki je najverjetneje skrbno načrtovana, saj v simulacijo ni vključil pravih podatkov. Večina njegovih drznih napovedi se nikoli ni uresničila. Da je človek kriv za to, je postala globalna uradna »pravljica«, ki je na splošno sprejeta. Če laž dovolj dolgo ponavljaš, postane resnica. Bojim se, da se tega ne da več zaustaviti, družbeni procesi gredo v začrtano smer. Temu se prilagaja politika, gospodarstvo, ekonomija. Pa še grešnega kozla so dobili.

Prevara o globalnem segrevanju je bila globalno lansirana in ni bilo več poti nazaj. Al Gore kot član Rimskega kluba je postal globalni frontman gibanja, ki opozarja na globalno segrevanje zaradi onesnaževanja, ki ga povzroča človek. Posnel je svoj dokumentarec z naslovom »Neprijetna resnica« in ob njem napisal knjigo. Lahko bi rekli, da je to teorija zarote, ker matrica, kateri služi, stoji za teorijo globalnega segrevanja in manipulira z globalno družbo v skladu s svojimi prizadevanji ustvariti družbo, ki bo centralizirana in nadzorovana.

To pa je v skladu s prizadevanji transhumanizma, ki želi eno vlado, eno vojsko, enoten denar, vsi ljudje pa naj bi bili priključeni v cloud, kot družina čebel v morfogenetsko polje. Rupert Sheldroke pravi, da to polje vodi čebeljo družino, če je ta v morfični rezonanci z njim. Seveda družina čebel rabi takšno ureditev, ker posamezna čebela nima svoje zavesti, človek pa jo ima.

Vse pa temelji na povsem napačni trditvi, da je človek s svojo dejavnostjo kriv za globalno segrevanje. Da bi mu to preprečili, se uvajajo razni restriktivni zakoni in pravila. Vendar ta kontroverzna tema vsebuje dve neresnici. Prva je ta, da se danes dogaja globalno segrevanje, saj pravzaprav živimo dolgoročno zaradi sončnega cikla in oddaljevanja zemlje od sonca v dobi globalnega ohlajanja. Druga zmota je, da je globalno segrevanje v tistih obdobjih, ko se res dogaja povezano s človeško dejavnostjo in njenimi emisijami ogljikovega dioksida. Pa še ena je, da nas povečan CO2 ogroža. V resnici več CO2 pospeši rast rastlin.

Vse skupaj je zelo obsežno, za razmislek bralcem pa navajam samo nekaj podatkov, ki kažejo ali ne kažejo na globalno segrevanje in domnevno povezavo (ali odsotnost le-te) s človeškim vplivom. Pri tem ima pomembno vlogo skupina imenovana »Rimski klub«. Vloga Rimskega kluba pri tej manipulaciji je bila že od samega začetka manipulacija povezana z okoljskim gibanjem, katerega ustanovitev je sponzoriral Rimski klub, v skladu z družbenimi spremembami, ki so jih želeli doseči od začetka. Vse je začel moški po imenu Peccei. Leta 1991 je bil v uradni publikaciji Rimskega kluba objavljen Pecceijev govor, v katerem je dejal, da iščejo vzrok, okoli katerega bi združili ljudi. Z združevanjem ljudi pa je mislil uskladiti ljudi z agendo, ki jo zagovarjajo. Peccei je povedal, da so prišli do zaključka, da je globalno segrevanje, onesnaženje, ki ga povzročajo človeške roke in podobno, odličen razlog, da se ljudje združijo v eni akciji.

Nekateri vrhunski svetovni znanstveniki, ljudje, ki so v samem vrhu svojega poklica, pravijo, da je globalno segrevanje nesmisel. A o njih časopisi ne pišejo, prostor v časopisu dobijo samo tisti, ki bodo peli isto pesem z uradno znanostjo. Še več, ko se takšen znanstvenik izpostavi s poskusom povedati drugo verzijo dogodkov, mu kmalu zmanjka sredstev za znanstveno raziskovanje, ki jih prejema od mecenov, tudi sredstev iz državnih skladov.

Atmosferski strokovnjak dr. Nathan Paldor, profesor dinamične meteorologije in fizične oceanografije na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu in avtor približno 70 strokovno pregledanih študij, je pojasnil, da je bilo veliko njegovih kolegov znanstvenikov prestrašenih: »Veliko kolegov, s katerimi sem govoril, deli ta stališča in pravijo, da svojega skepticizma niso mogli objaviti v znanstvenih ali javnih medijih«, je zapisal Paldor. Konec leta 2007 so znanstveniki ameriške uprave za oceanologijo in atmosfero izjavili, da so bili v letu 2007 kazalniki globalne temperature enaki prejšnjim. Dodali so še, da je ta trend prisoten že od leta 2001, kar naj bi neizogibno pripeljalo do trditve, da se je globalno segrevanje začasno ali trajno ustavilo. Temperature po svetu so prenehale naraščati, kar je v popolnem nasprotju z obstoječo teorijo o učinku tople grede. V Sunday Timesu 24. januarja, 2010 je bil naslov: »Vodja ZN za podnebje Rajendra Pachauri je prejel nepovratna sredstva na podlagi lažnih trditev« in trdilo se je, da je »predsednik Mednarodnega odbora ZN za podnebne spremembe (IPCC) uporabil lažne trditve, da se himalajski ledeniki topijo, da bi dobil nepovratna sredstva v vrednosti na stotine tisoč funtov«.

Seveda politiki in nekateri klimatologi ne razumejo za kaj gre. Dejstvo je, da se temperatura na planetu spreminja z menjanjem oddaljenosti planeta od sonca, z menjanjem sončnih peg, spremembami atlantskih tokov morja in seveda delno tudi s tem kar je prispeval človek s svojo dejavnostjo. Akademik Paar celo pravi, da s tem ko človek povečuje CO2 v atmosferi ustvarja potrebno ravnovesje, da ledena doba, ki bo na vrhuncu prihaja bolj počasi.

Ni potrebno ugibati, saj fizika pravi, da večina ogljikovega dioksida, ki nastane v ozračju zaradi vseh vplivov in tudi zaradi človekove dejavnosti, ne ostane v ozračju, ampak ga absorbirajo oceani, ki ga vežejo na oceansko dno in ga absorbirajo tudi kopenski ekosistemi.

Toda obupen poskus, da bi prikrili dejstvo, da temperature padajo, je znanstvenike po vsem svetu privedel do ponarejanja številk, vključno z nekaterimi znanstveniki na Nasinem inštitutu Goddard za vesoljske študije. Na čelu tega je tesni sodelavec Ala Gora, dr. James Hansen, ki ga imenujejo »oče podnebnih sprememb«.

Na portalu http://news.oneindia.in se je 12. oktobra, 2010 pojavila novica pod naslovom »Globalno segrevanje – najuspešnejša psevdo – znanstvena potegavščina vseh časov«. Ameriški fizik in profesor Harold Lewis je »Globalno segrevanje« opisal kot »največjo in najuspešnejšo psevdoznanstveno prevaro, kar jih je kdaj videl«. Dejal je, da je ideja, da podnebne spremembe povzroča človeška dejavnost, postala »prevara«, ki jo spodbujajo »milijarde dolarjev«, ki so »podkupili« znanstvenike.

Lewis je te ocene podal po uradnem odstopu iz Ameriškega fizikalnega društva (APS). Kot sem napisal v knjigi Magija povezuje znanost in religijo, ne gre verjeti vsem znanstvenikom. Velik del deluje etično. En del znanosti spada v tako imenovano črno znanost, saj so se za dovolj denarja pripravljeni prodati farmacevtskemu lobiju, raziskavam kako najbolj učinkovito onesposobiti in uničiti ljudi v vojni, za razvoj kemičnega in biološkega orožja, s pomočjo bioinženiringa ustvarjati nove vrste, ki niso v skladu z naravo, po naročilu sodelovati s politiko. Nekoč mi je en znanstvenik na vprašanje ali mu etika dovoli delovati znanstveno za pomoč vojski in razvoju sredstev za ubijanje dejal: »Jaz raziskujem, politiki pa se odločajo koga bodo s tem orožjem ubili«. To vse pove.

V nasprotju z vsem naštetim je bila novica Nase iz leta 2012 z naslovom »Ali sončne pege povzročajo »globalno ohlajanje?« Januarja je NASA zbrala in objavila podatke, »brez pompa glavnega podnebnega svetovalnega organa ZN, oddelka za podnebne raziskave britanske univerze East Anglia«, ki kažejo, da se naš planet ni segrel že 15 let. Hkrati pa sonce, v skladu s ritmom pojavljanja sončnih peg, seva manj toplote. Iz tega sledi, da se soočamo z »nečim hujšim od globalnega segrevanja, malo ledeno dobo, podobno tisti iz 17. stoletja, ko je Temza vsako zimo zamrznila in so bile kmetije do pozne pomladi prekrite s snegom, kar je povzročalo lakoto in naraščanje bolezni«.

Po mnenju Nasinih strokovnjakov se sonce zdaj približuje »velikemu minimumu« oddajanja toplote. Posledica bi lahko bila hladnejša poletja in izjemno mrzle zime. Znanstveniki, ki preučujejo Sonce, kot je Henrik Svensmark, direktor Centra za raziskave sonca in podnebja pri Danskem nacionalnem vesoljskem inštitutu kažejo, da argumenti zagovornikov globalnega segrevanja temeljijo na računalniških modelih, ki jih je že diskreditiral padec globalnih temperatur od leta 1997, kar je v popolnem nasprotju s pričakovanjem zagovornikov segrevanja.

Dodaja, da v zadnjih treh stoletjih, v nasprotju s številnimi mnenji na to temo, ni korelacije med količino CO2, ki jo izpusti človeška industrija in intenzivnostjo globalnega ohlajanja/segrevanja zemeljskega površja. V tem primeru je edina pozitivna povezava med povprečno temperaturo na Zemljinem površju in aktivnostjo Sonca skozi spremembo povprečnega števila sončnih peg, oddaljevanja zemlje od sonca in atlantskimi tokovi.

Podnebne spremembe obstajajo, vendar jih ne povzročajo ljudje, so naraven proces. Globalna samooklicana elita ga nujno potrebuje za uvedbo svetovne vlade in povsem novega sveta denarja, ki bo s seboj prinesel popoln nadzor nad vsakdanjim posameznikom.

Če poskušate najti podatek, ki je koliki je dejansko atmosferski delež famoznega CO2, boste imeli težave. In ko boste to številko našli, bo neverjetno majhna – le 0,037 odstotka. Da je stvar še bolj bizarna, je večina CO2 produkt gnitja vse rastlinske mase na planetu in izhlapevanja vseh oceanov. Človekov delež, tudi v tako majhnem deležu, 0,037 odstotka, je nepomembno majhen.

Iz tega lahko sklepamo, da imajo človekove emisije CO2 neznatni vpliv na učinek tople grede. Dejstvo je, da je najbolj prisoten toplogredni plin v našem ozračju vodna para. Kar pa predstavlja približno 96,5 odstotka ozračja. Sovpadanje sončne aktivnosti in globalne temperaturne spremembe na Zemlji, neodvisno od človeških emisij CO2. Meritve ravni CO2 so se začele sredi devetdesetih let 19. stoletja s kemičnimi metodami in šele leta 1957 je znanstvenik Keeling prišel do nove tehnologije z uporabo infrardečega detektorja, ki je natančnejša in lažja za uporabo.

Raven CO2 v ozračju nenehno pada že štiri milijarde let. Danes je raven 397 delcev na milijon, kar je blizu kritične ravni, ko rastline ne bodo mogle več preživeti, to je približno 220 delcev na milijon. Pod to ravnjo rastline ne bodo več mogle izvajati fotosinteze in tako bo vse življenje na Zemlji izginilo.

Zanimivo je tole: ko je podnebje toplejše, se segrejejo oceani in je v ozračju več ogljikovega dioksida, če pa je podnebje hladnejše, kot je bilo v času male ledene dobe, potem je ogljikovega dioksida v ozračju manj. Z drugimi besedami, povečan CO2 v ozračju je posledica globalnega segrevanja in ne da se zaradi povečanja CO2 segreje ozračje in morje. Topnost CO2 v oceanih je odvisna od temperature vode. V mrzli vodi se absorbira več ogljikovega dioksida, če je voda topla, gre ogljikov dioksid v ozračje. To trditev lahko vsak preveri. Če steklenico mineralne vode ohladiš in odpreš, ne spušča mehurčkov CO2, če jo segreješ, pa se večji del CO2 osvobodi. V Zemljinem sistemu kroženja ogljika v naravi Sonce segreva oceane okoli ekvatorja, zato voda izhlapeva, sprošča pa se CO2. Nato ga vetrovi raznesejo proti severu in jugu. Ko pride v stik s hladnejšimi vodami severnega Atlantika in severnega Pacifika ter okoli Antarktike, ga voda ponovno absorbira.

Pomembno je vedeti tudi tole: CO2 absorbira dva zelo zelo ozka dela spektra infrardečih frekvenc, od 4,2 mikronov in 14 do 16 mikronov. Vendar pa vodna para absorbira bistveno širši pas v tem spektru. Količina vodne pare v atmosferi je 30.000 delcev na milijon, količina CO2 pa le približno 395 delcev na milijon. Vodne pare je v ozračju skoraj stokrat več, ima pa tudi močnejšo absorpcijsko moč.

Z drugimi besedami, učinek tople grede večinoma ustvarja vodna para. Poleg tega je količina CO2, ki jo povzroči človek s kurjenjem fosilnih goriv, le 4 odstotke celotne količine CO2 v ozračju, kar pomeni, da je vpliv človeka na podnebne spremembe tako majhen, da ga ne morete izmeriti. Omenimo še, da je prisotnost CO2 pogoj za rast rastlin. Brez njega, pa tudi brez učinka tople grede, ki zadržuje toploto, bi bil ta planet nenaseljiv.

Obstaja pa tudi učinek nasičenosti. Če bi današnjo količino ogljikovega dioksida v ozračju podvojili, kar fizično ni mogoče, ker nimamo dovolj premoga in nafte za to, bi večina ogljikovega dioksida tako ali tako končala v oceanih, saj ne more trajno ostati v zraku. Tudi če bi nam to uspelo, bi bil dvig temperature zaradi tega morda 0,1 ali 0,2 stopinj Celzija, saj smo dosegli skoraj najvišjo stopnjo nasičenosti z ogljikovim dioksidom. Učinek tople grede ni linearen glede na količino plina, ampak gre za logaritemsko krivuljo, ki zdaj vse bolj stagnira. Večina zmogljivosti ogljikovega dioksida glede učinka tople grede je že izkoriščena. To dejstvo znanstveniki, ki stojijo za IPCC (Medvladni odbor za podnebne spremembe), iz neznanega razloga skorajda ne upoštevajo. Vsak naj si sam ustvari mnenje.

In temu še ni konec.

Na napačni predpostavki, da je človek kriv za podnebne spremembe, je nastala znanstvena prevara o potrebi po nulti emisiji CO. Vprašamo se lahko, kdo stoji v ozadju tega. Cilj nulte emisije CO2 naj bi bil, da prenehamo uporabljati fosilna goriva kot je nafta, zemeljski plin, premog, pa v končni fazi tudi les.

Človek, ki je vsaj povprečno inteligenten in ima srednješolsko izobrazbo ve, da je nemogoče povsem preiti na solarno in električno energijo vetra. Preprosto bi postalo povpraševanje po nekaterih elementih kot so na primer baker, kobalt, litij in jekla prevelika. To bi povzročilo tudi potrebo po ogromno milijard denarja zaradi stroškov rezervnih baterij, za vzdrževanje zanesljive in obnovljivo 100 % električne mreže. Saj obnovljivi viri niso vedno na voljo, odvisno od letnega časa, oblačnosti in še kaj. Ta znanstvena prevara zasenči celo neverjetno prevaro, da je človek vzrok za globalno segrevanje. Človeku daje moč, da je močnejši od sonca in oceanov. To zasenči celo prevaro s cepivi za covid, ki niso klinično preverjena, pa so bila in ponekod še vedno v uporabi.

Zelena agenda zaradi samo njim znanih vzrokov ne gleda preko stroškov. Pa še lažejo nam, da je obnovljiva zelena energija čista. Sama uporaba električne energije je res čista. V resnici je v velikem delu za to potrebne tehnologije neobnovljiva in ekološko umazana. Sploh ne govori o neverjetnih stroških izdelave in reciklaže vetrnih turbin, pa solarnih panelov in litij v jonskih baterijah za električna vozila. Cenovna primerjava med fosilnimi gorivi in NEK ter zelenimi načini pokaže v korist fosilnih goriv in NEK.

Surovine redkih elementov za proizvodnjo kot je aluminij, kadmij, galij, indij, selen in telurja se nahajajo v malem številu držav kot so Kitajska, Kongo, Čile, Bolivija in Argentina. Kitajska pa je še dodatno lastnik največjega rudnika litija v Avstraliji. Rudarjenje kontaminira vodo, zrak, s težkimi metali. Porušeno je zdravje rudarjev in prebivalcev. Pri pridelavi se osvobodijo strupeni plini, kisle odpadne vode, radioaktivni odpad. Pa kaj, ko to pri nas večino ne zanima, saj živimo v varnem mehurčku ugodnega življenja. V tretjih državah pa lahko umirajo za to, da mi dobimo vse potrebne sestavine za zeleni prehod.

V današnjem času zmanjkuje zemlje za pridelavo hrane. Veter in sonce zahtevajo 300x več prostora kot NUK. Potrebno je pogledati celostno tako stroške, vpliv na okolje ter stroške pri rudarjenju, taljenju, do proizvodnje solarnih panelov in vetrnih turbin. Ocena je, če bi samo avtomobile dali na električni pogon in na vsakega samo eno baterijo, bi samo za to porabili 50 % svetovnih rezerv litija, niklja in še nekaterih sestavin.

Pri vsem tem je nujno razumeti tudi gibanje oceanskih tokov, ki se ciklično menjajo. Znanstvena študija švedskega arktičnega inštituta, ki kritizira idejo o globalnem segrevanju pravi, da v Tihem oceanu obstaja šestdesetletni cikel oceanskih tokov, imenovan pacifiška oscilacija ali ZOP. Obstajajo tudi informacije, da se ti tokovi menjajo v različnih ciklih, kar pa ne menja dejstvo, da v veliki meri vplivajo na globalno segrevanje. 30 let se kroženje Tihega oceana na severni polobli premika v smeri urinega kazalca, nato pa v nasprotni smeri urinega kazalca.

Razlog za taljenje arktičnega ledu ni bilo povišanje globalne temperature, ker topel zrak v resnici ne stopi veliko ledu, ampak toplejša voda. Seveda ne moremo povsem zanemariti niti vpliv toplega zraka, saj smo priča, da se topijo ledeniki po vsem svetu. Od leta 1977 do 2008 je topla voda vstopila v Arktični ocean skozi Beringovo ožino in led se je počasi zmanjševal. Toda aprila 2008 se je ZOP spet spremenil in leto kasneje je bil celoten Arktični ocean en meter debelejši led kot leta 2007. Ko pa led opazujete s satelitov, lahko vidite, koliko površine zavzema, ne pa njegove debeline.

Vse našteto nas vodi do Sonca, ki uravnava naše podnebje. Aktivnost Sonca je vidna skozi količino sončnih peg. Ko je sončna aktivnost visoka, je sončnih peg veliko, kar pomeni, da je močan tudi sončni veter, to je tok elektromagnetnih delcev, ki udari na Zemljo. V zadnjih sto letih se je zaradi povečane aktivnosti Sonca temperatura oceana dvignila za eno stopinjo. Zaradi te povišane temperature je del CO2 iz oceana šel v ozračje, s čimer se je raven CO2 v ozračju povečala iz 290 na 395 delcev na milijon.

To se ni zgodilo zaradi človekove dejavnosti, temveč zaradi povišane temperature oceana. Sovpadanje sončne aktivnosti in globalne spremembe temperature na Zemlji, neodvisno od človeških emisij CO2. Ko je Sonce zelo aktivno, poveča moč magnetosfere okoli Zemlje. Magnetosfera takrat močneje odbija kozmično sevanje, zato je na Zemlji manj oblakov. Oblaki blokirajo vhodno sončno svetlobo in s tem ohladijo Zemljo. Je pomemben regulator podnebja. Če se količina oblakov poveča za 1 odstotek, se bo Zemlja globalno ohladila za 1 stopinjo in obratno. Sonce danes kaže nizko intenzivnost sončne aktivnosti, zato se počasi približujemo podobni situaciji, kot je bila v drugi polovici 17. stoletja, ko je nastopila mala ledena doba. V naslednjih 25 – 30 letih bomo v bolj hladnem obdobju in to iz dveh razlogov, zaradi oddaljevanja planeta od sonca, zmanjšanja aktivnosti Sonca in spremembe toka oceanskih tokov v Tihem oceanu, torej količina ledu na Arktiki se bo povečala. Ne smemo pa tudi zanemariti problem merjenja povprečnih letnih temperatur na planetu. Merjenje povprečne globalne temperature Zemlje ni prav nič enostavno in prihaja do napak.

Prvič: število postaj, ki se uporabljajo za izračun globalnega segrevanja, se je bistveno spremenilo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja jih je bilo 15 tisoč, okoli 1988 – 1990 število se je močno zmanjšalo na 6 tisoč. Danes jih je okoli 1500. Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja je namreč razpadla ZSSR, zato so večino meteoroloških postaj v hladnih predelih Sibirije zaprli. Tako se je ravnotežje med meteorološkimi postajami v hladnih in toplih delih sveta močno spremenilo, zato je povprečna temperatura nenadoma poskočila.

Drugič: meteorološke postaje so običajno v bližini velikih mest, pogosto sredi njih, mesta pa imajo višjo temperaturo kot v naravi. 54 odstotkov vseh svetovnih merilnih postaj je na letališčih. Ampak, ti podatki niso objektivni, ker se asfalt na letališčih segreje veliko bolj kot drugje, pa tudi letalski izpuhi segrevajo okolje.

Tretjič: 90 odstotkov merilnih postaj je na kopnem, ki samo predstavlja 30 odstotkov zemeljske površine. Sateliti so bolj zanesljivi, ker nenehno skenirajo celotno zemeljsko površje in izračunavajo temperature, vendar njihovi podatki segajo le od leta 1979 naprej. Pa tudi ne gre jim verjeti, saj se s podatki lahko manipulira.

Za tiste, ki ste se uspeli prebiti do konca še zaključek.

Podnebne spremembe obstajajo, vendar jih ne povzročajo ljudje, vsak ne v takšnem obsegu, kot nas strašijo, so naraven proces. V skladu z fiziko je potrebno samo spremeniti vzrok in posledico. Ne ogreva zrak oceane, ki se grejejo, ampak oceani, ki jih greje sonce osvobajajo več CO2. Morali bi nehati metati »palice« v sonce, da bo prenehalo spreminjati temperature na zemlji. Globalna samooklicana Elita ga obupno potrebuje za uvedbo svetovne vlade in povsem novega sveta denarja, ki bo s seboj prinesel popoln nadzor nad vsakim posameznikom. Vsekakor so vse aktivnosti za zmanjšanje zasvinjanosti planeta dobrodošle, vendar s tem ne bomo spreminjali temperature na planetu. Albert Einstein je nekoč izjavil, da so samo dve stvari neskončne, človeška neumnost in Vesolje. Pa za slednje ni prepričan.

Vedno sem optimist, vendar se mi zdi, da smo v tej teoriji zarote, ki ni zarota ampak teorija tako zašli, da ni več povratka. Za človeštvo bi bilo veliko bolj koristno, če bi ustvarjalci teorij podnebnih sprememb, skupaj z vladami, znanostjo in politiko nehali metati »palice« v in z njimi denar v neznano tarčo. Ta denar pa koristno uporabili za pripravo na neizbežne podnebne spremembe, spremenjeni način kmetovanja, pametne uporabe že obstoječih energij in tudi razvijati druge vrste energij, saj nas v prihodnosti čaka zahladitev in bomo z že obstoječimi viri energij potrebovali še dodatne vire. Ko se bodo dogajali energijski zlomi, pa verjetno ne bo več pomembna barva energij.

Marjan Ogorevc, bioterapevt

Oglas