Medicinski medij: Pomembno je vedeti, da izgorelost in bolezni niso naša krivda

OGLAS

V človeški naravi je, da svoja telesa priganjamo prek roba njihovih zmožnosti. Radi se ženemo do skrajnosti. Ne vemo, kdaj se umakniti, kdaj se ustaviti, kdaj narediti premor, kdaj pritisniti na zavoro. Opravljamo več služb, več nalog hkrati, preveč razmišljamo na vseh področjih življenja – bodisi zato, ker smo prisiljeni sprejeti določeno količino dela, da bi preživeli, ali pa zato, ker smo blagoslovljeni z možnostjo, da lahko svojo ustvarjalnost ženemo do skrajnosti. Pogosto se moramo naučiti, kako odnehati, vzpostaviti ravnovesje in se odločiti, koliko bomo delali.

Če nismo previdni, lahko izgorimo.

Vsak posameznik ima drugačne omejitve in izgori na drugi ravni

Nekdo se lahko žene in žene, medtem ko bi njegov prijatelj že zdavnaj izgorel. Vedno se primerjamo s količino dela in dosežki drugih ter z njihovim početjem na različnih področjih. Naj gre za kariero, konjičke, šport, učenje, družbene medije ali katero koli drugo področje v življenju, izgorimo lahko prej ali pozneje kot oni. V zvezi s tem ne moremo obsojati nikogar, prav tako ne smemo obsojati ali zasramovati sebe – na nobeni ravni.

OGLAS

Vsakdo ima svoje vzroke za izgorelost.

Kronične bolezni in kronični simptomi

Izgorelost med drugim povzročajo kronične bolezni in kronični simptomi. Neizrazite ter neodkrite virusne okužbe so pogostejše, kot si mislimo. Človek se pogosto ne zaveda, da globoko v njegovih jetrih ždi vsaj ena izmed več kot 60 različic Epstein-Barrovega virusa in/ali vsaj ena izmed več kot 30 različic virusa pasovca in/ali citomegalovirusa ali drugih virusnih sevov, kjer tvorijo nevrotoksine, ki predstavljajo odpadke, ter jih izločajo v krvni obtok, od tam pa vnemajo živce in povzročajo blažjo nevrološko utrujenost.

To lahko pospeši pojav utrujenosti pri človeku, kadar opravlja veliko dela oziroma celo opravlja prostočasne dejavnosti. Nemara se utrudi hitreje kot drugi, hitreje doživi »kratek stik«, ali pa ne zmore prenesti toliko čustvenega stresa. Nihče mu ne more povedati, da trpi za obliko virusne izgorelosti.

Čustvene travme

So tudi ljudje, ki so utrpeli čustvene travme. Prizadeti so zaradi izdajstva, strtega srca, razhoda, ločitve, izgube zaupanja ali izgube ljubljene osebe. Morda so izgubili službo ali podporo skupnosti.

Kadar človek izkusi obilo stresa v življenju, lahko precej hitreje izgori.

To gre pogosto z roko v roki s posttravmatskimi stresnimi simptomi in obsesivno-kompulzivno motnjo – globoko v možganih so spomini in izkušnje, ki zlahka privrejo na dan s pomočjo vsakdanjih sprožilcev. Če živimo s temi tegobami, težje preprečimo izgorelost.

Sočasna prisotnost več dejavnikov izgorelosti

Primer: nekdo lahko ima neizrazito virusno aktivnost, zaradi katere mu ščitnica deluje pomanjkljivo, obenem pa ga pesti pomanjkljivo delovanje nadledvičnih žlez, njegova jetra pa so lenobna in stagnirajoča, kar privede do najrazličnejših diagnoz, od prerasta bakterij v tankem črevesu (SIBO) pa vse do lymske borelioze itn. Poleg tega ima lahko človek v jetrih in možganih toksične težke kovine, kot so živo srebro, aluminij in baker, pestro dogajanje na področju čustvovanja, obenem pa zelo gara za finančno preživetje ter zagotavljanje virov zase in za svoje ljubljene. Ali pa živite z nekom, ki je stalno v stresu oziroma ga pestijo stiske, kar izčrpava zalogo vaše energije. Tuhtanje o teh zadevah obremeni možgane in že to je lahko dovolj, da se pojavi izgorelost.

Izgorelost se lahko pojavi, če človek preveč časa nameni delu

Pri nekaterih ljudeh je prisoten samo en dejavnik, pri drugih je dejavnikov več, nekateri pa se zdijo na splošno zdravi – v njihovih telesih še ni veliko težkih kovin (vsaj za zdaj), nimajo veliko virusnega vnetja (vsaj za zdaj), obenem pa se jim je nekako uspelo izogniti čustvenim travmam, povezanih z družino ali odnosi.

Izgorelost se lahko vseeno pojavi, če človek preveč ur nameni delu, bodisi za ustvarjalno početje, ki mu je strastno predan, ali pa gre za službo, ki ga nemara ne izpolnjuje toliko, vendar mu omogoča preživetje.

Pomembno je, da ne krivite sebe

Če ne poznamo svojih meja, lahko trčimo v zid. A četudi se naučimo prepoznati svoje znake izgorelosti, včasih nimamo veliko izbire. Pogosto se znajdemo v težavnih položajih, v katerih smo prisiljeni zjutraj zgodaj vstati in se prisiliti, da bi opravili to, kar pač moramo, ne glede na to, ali nam preti izgorelost.

Ne glede na vzrok(e) izgorelosti je ključno, da zanjo ne krivimo sebe. Prepogosto izgorelost uporabljamo kot oznako – tako kot to počnemo z geni, presnovo ali avtoimunsko teorijo, po kateri naj bi telo napadalo samo sebe.

Gre za oznako, ki odločevalcem in strokovnjakom nudi izgovor, da se ne poglobijo bolj v iskanje odgovorov. Je oznaka, zaradi katere se človek počuti kot del težave.

Niste izgoreli, ker bi bilo z vami kaj narobe. Niste izgoreli, ker se ne bi dovolj potrudili ustvariti ravnovesja v življenju.

Zapomnite si: ljudje se že po naravi ženemo, kolikor se lahko. Spopadamo se z izjemnimi izzivi na tem planetu in niste krivi, ker se poleg težav zaradi okrnjenega delovanja nadledvičnih žlez ali čustvenih tegob otepate še toksičnih težkih kovin ali virusnega bremena.

Kako si pomagati?

Lahko si pomagate in se razbremenite, če vplivate na skrite vzroke izgorelosti. V veliko pomoč pa so vam lahko tudi orodja iz knjig Medicinski medij >>

Jeste dobro? Potem, ko boste prebrali katero od teh knjig, boste zagotovo drugače pojmovali »dobro prehranjevanje«. Dovolj spite? Si vzamete dovolj časa za počitek in okrepitev med vsem tem garanjem? Uživate ustrezna dopolnila? Se čistite, da bi se znebili toksinov in patogenov? Na tem svetu se spopadamo z več stvarmi, kot si mislimo.