Mit: »Dobiš, kar si zaslužiš«

Živeti nebesa na zemlji

Kako lahko življenje, ki ga zdaj živimo na zemlji postanejo nebesa? Kako življenje deluje in kaj moramo storiti, da bi ta nebesa ustvarili kot svojo resničnost?

Knjiga Kaj, če so to nebesa? je avtoričin poskus ovreči nekaj največjih mitov, ki nam preprečujejo v celoti zaživeti, ker so bili prevladujoče verovanje v kulturi, ki nas obdaja. Resnico o samih sebi, ki jo spoznamo ob rojstvu začnemo zavračati v obdobju odraščanja, ker se poskušamo vključiti v družbo ter se ji podrediti, ko se pogojujemo z njenimi normami. Naučimo se gledati zunaj sebe in iskati vodstvo, ob tem pa se navzamemo pričakovanja, ki ga imajo drugi do nas. Kadar pa ne moremo izpolniti vseh zunanjih pričakovanj, se počutimo nezadostne in pomanjkljive.

Ne glede na to, koliko delavnic za samorazvoj obiščemo, velja, da še zmeraj zahajamo ven po odgovore. Ne le da nam to ne služi, temveč nas v resnici ovira! Nič ne more spremeniti teh uničujočih vzorcev, dokler ne razpremo mitov in razodenemo laži, ki so informirale naše misli in verovanje.

OGLAS

MIT: »Dobiš, kar si zaslužiš«

5 namigov za razkroj mita »dobiš, kar si zaslužiš«

Ko vas drugi kakor koli ponižujejo, se zavedajte, da so njihova dejanja neposredne projekcije njihovega lastnega stanja bolečine in zmede. Podobno si zapomnite tudi, da če odprete svoje srce in čutite sočutje do njih in njihove bolečine (kar pa sploh ne pomeni, da pogojujete njihovo obnašanje), to koristi tako vam kot njim.
Kadar koli čutite, da vam drugi otežujejo življenje, si zamislite, kakšen uvid ali veščino bi potrebovali, da bi se najbolje spoprijeli s situacijo. Nato spoznajte, da ste tega zmožni, sicer vam vesolje te situacije ne bi ponudilo. Če lahko na to, kar se dogaja, gledate kot na priložnost za rast, namesto kot na zatiralsko breme, potem bo tisto, kar morate premagati kot izziv, hitreje doseženo.
Zamislite si, da ste vi in vaši mučitelji igralci v drami. Nato vizualizirajte srečanje z njimi na zabavi igralske zasedbe po uprizoritvi, ko ne igrajo več svojih likov. Predstavljajte si jih s povsem drugačnimi in zelo ljubečimi osebnostmi, kako vas pozdravljajo s pristno naklonjenostjo in vam dajejo komplimente v zvezi z vašim lastnim nastopom. Pogosto ponovite to vizualizacijo, ob tem pa dovolite, da vam vsakič nekoliko bolj obrne pogled na stvar.
Vizualizirajte podoživljanje grdega dogodka iz svoje preteklosti in si samega sebe predstavljajte, kakor da s to preteklostjo opravite drugače, kot starejša in modrejša oseba, ki črpa iz vsega, česar se je doslej naučila v življenju in kar zdaj ve. Naj bo vizualizacija, kolikor je le mogoče, realistična in prepričajte se, da izid, ki si ga zamišljate, pomeni opolnomočenje za vse, ne le za vas.
Naučite se tehnik, kakršna je trepljanje (EFT), dihalnih vaj ali meditacije, da pomagate razpršiti tesnobo in čustvene odzive, zaradi katerih ste kar naprej ujeti v preteklosti. Tako boste namesto slednjega lahko zaživeli v zdajšnjem trenutku.

Vprašanja, ki si jih lahko zastavimo:

• Kaj so moje najhujše travme in ponižanja iz preteklosti? Kakšne skupne elemente ali teme si delijo?

• Je mar mogoče, da drugi čutijo, da sem jaz sam iz njih naredil žrtve – četudi nenamerno in neznatno? Ali lahko s tem v mislih prepoznam, da so bili nekateri od bolečih dogodkov iz moje preteklosti povzročeni nenamerno ali da sem si napačno razlagal, kaj je bilo rečeno ali storjeno?

• Kaj bi bilo potrebno, da bi sprejel, da sem vreden brezpogojne ljubezni vesolja? Kaj je denimo neznatna stvar, ki bi jo lahko storil, da bi me pripeljala bliže temu, da bi to povsem sprejemal?

Vem, da sem dovolj natanko takšen, kakršen sem, ne da bi moral dokazovati lastno vrednost, kadar …

• Lahko ostanem navzoč in osredinjen, ko me drugi poskušajo razburiti in vzpodbuditi odziv (ali ko se vedejo tako, da bi predhodno lahko vzbudili moj močni čustveni odziv).

• Ne opredeljujem lastne vrednosti s pomočjo zunanjih dejavnikov, denimo tega, kako sem videti ali kaj sem dosegel.

• Manj razmišljam v smislu, kaj si zaslužim, in vse bolj v smislu, kdo sem – čista ljubezen in čista zavest.

Anita Moorjani nas v knjigi Kaj, če so to nebesa? vabi, da premislimo o možnih resnicah, ki prihajajo iz spoznanj njene obsmrtne izkušnje:

• Ne glede na to, kaj ljudje pravijo ali govorijo drug o drugem, smo vsi vredni brezpogojne ljubezni že zato, ker smo, kdor smo. Ljubezni si nam ni treba prislužiti, temveč je naša prirojena pravica.

• V drugem svetu je vsak od nas prepoznan kot lepa, veličastna in močna stvaritev vesolja – edinstvena, dragocena in v vseh pogledih cenjena.

• Ne glede na to, kaj rečemo ali storimo (in celo, če bi res držalo, da nas nihče na zemlji nima rad), vesolje premore globoko, neomajno ljubezen do vsakogar, saj smo navsezadnje vsi povezani, vsi smo del celote.