Podaljšajte si življenje za sedem let
Pozitivno razmišljanje je, tako kot denimo čustvena inteligenca, eden od že dalj časa izredno priljubljenih znanstvenih konstruktov, ki je ne le dobra osnova nepreglednega števila priročnikov za lepše življenje, temveč tudi strokovno utemeljena osnova uspešnosti na zasebnem in poslovnem področju.

Kot oblika razmišljanja in delovanja lahko vse s predpono "pozitivno" dokazano prispeva k bolj zdravemu, kakovostnemu in nenazadnje tudi daljšemu življenju.

MOČ UMA

OGLAS

Če želimo razumeti čar pozitivnega razmišljanja, moramo najprej razumeti moč svojega uma. Iz nje namreč izvira vse, tudi zmožnost preusmeritve negativnih misli v pozitivne in filozofije vdanosti v usodo v filozofijo navduševanja nad vsakim dnem posebej.

Najprej nekaj statistik, ki dokazujejo, kakšno neverjetno moč ima um. Znanstveniki dokazujejo, da se kar 75 odstotkov vseh primerov slabega počutja in bolezni začne v glavi. To velja tudi za stres, ki je, dokazano, prvi povzročitelj utrujenosti in bolezni. Dokazano je tudi, da uporabljamo samo 10 odstotkov svojih možganov – ostalih 90 odstotkov pa nikoli pravilno (izračun je preprost: 10 odstotkov uma povzroča 75 odstotkov vseh bolezni!), ter da ljudje z zdravim in pozitivnim odnosom do življenja živijo bolj kakovostno, ker znajo uporabljati moč uma.

Naše misli v veliki meri vplivajo na naša čustva in osebne probleme. Negativne misli so značilne za slabo razpoloženje in depresijo, pozitivne misli pa gredo z roko v roki z občutki sreče in zadovoljstva. Raziskave dokazujejo, da razmišljanje o veselih ali žalostnih stvareh v navalu jeze pogosto povzroči intenziviranje teh čustev. Razmislite, kako slabo se počutite, če dvajset minut razmišljate o najslabših besedah, s katerimi vas je kdo ozmerjal, o najslabšem trenutku (obdobju) vašega življenja ali o vseh svojih spodrsljajih in napakah. Iz navade razmišljati o negativnih stvareh nas potegne še globlje v potrtost. Jezne misli dodatno otežijo umirjanje, razumevanje stališč drugih in racionalne odzive. Če se ne pojavi rešitev, nas jezne misli še naprej držijo v napetosti, vznemirjenju in tesnobi.

Um ustvari skoraj vse v našem življenju – dobro in slabo. Edini razlog za to, da življenja ne izkoristimo v popolnosti, je, da ne vemo, kako uporabljati glavo, da bi dosegli to, kar želimo. Podobno velja za preklop iz negativnega v pozitivno razmišljanje ter za odnos do življenja in sveta nasploh.

PESIMISTOV POGLED NA SVET: VDAN V USODO

Za pesimista je značilno prepričanje, da je kriv za vse slabo, kar se mu dogaja v življenju, da se bodo slabe stvari vedno dogajale in da bodo vplivale na vsak vidik njegovega življenja. Da bo torej njegovo življenje vedno slabo. Zato se čuti nemočnega, vnaprej se vda v "usodo" in je pogosto depresiven, negativno naravnan in ciničen. Negativnost je nekakšna obramba pred vsem, kar mu gre narobe, a tudi pred ljudmi, ki so z njim neprijazni. To je, z drugimi besedami, oblika samoobrambe, v ozadju katere sta jeza in strah.

Negativne misli prepoznamo po njihovi skrajni naravi. To so posploševanja, ki uporabljajo besede "vedno", "nikoli", "ne", "karkoli", "vsakdo", "vsi", "nihče", "ne (z)morem" itd. ("Sem najslabši možen ekstremist na svetu", "Vedno vse pokvarim", "Nihče me ne razume", "Nikoli ne bom znala plesati", "Tega ne prenesem" …) Zanje so značilne negativne oznake, kot so "popoln polom", "dolgočasen", "rojena zguba", "slaba mati" … Če takšne oznake v jezi apliciramo na drugega človeka, smo še bolj jezni ali vznemirjeni.

Ko o sebi iz navade razmišljamo v negativnem smislu, torej z negativnimi oznakami, se opredelimo na način, ki zmanjša možnost sprememb. Ljudje, ki to počnejo, se podzavestno podredijo družbeni vlogi, ki jo implicira njihovo razmišljanje. Otroci, ki jih starši nenehno žalijo in ponižujejo, so prepričani, da je to, kako jih starši "definirajo", res. Ti otroci imajo nizko raven samospoštovanja in le malo možnosti za to, da bodo v življenju razmišljali pozitivno oziroma se spremenili. Enako velja v primeru, če odrasli o sebi razmišljajo kot o dolgočasnih, zapitih, vzkipljivih, zasvojenih, nevrotičnih itd. – takšne vloge namreč pogosto prevzamejo tudi v resnici.

Dodati velja, da obstaja razlika med negativnimi mislimi in percepcijo nečesa negativnega. Ali je spoznanje, da partnerski odnos razpada, negativno razmišljanje? Ne, toda že razmišljanje v smeri, da se bo odnos le še slabšal, samo zato, da bi potrdili dejstvo, da je v njem nekaj narobe in preusmerili pozornost na problem, ni najbolj pozitiven pristop – tako kot tudi ni ugibanje, kdo je kriv, ter premlevanje neizpolnjenih načrtov in vsega drugega, kar v takšnem odnosu škriplje. Najhuje je, če obupamo, še preden ugotovimo, kaj je pravi problem.
Negativno razmišljanje je seveda neproduktivno in zavajajoče. Slabo počutje samo poslabša, zaradi negativne naravnanosti pa ravnamo še bolj v navzkrižju s cilji, ki jih želimo doseči. Bolj negativno ko razmišljamo, slabše se počutimo, in nasprotno: pozitivno, optimistično razmišljanje nam daje več možnosti za uspeh pri delu in v zasebnem življenju.

OPTIMISTOV POGLED NA SVET: "NI ŠE KONEC SVETA …"

V nasprotju s pesimistom optimist verjame, da so neprijetni dogodki v njegovem življenju samo začasni in da so vsi problemi (ali pa vsaj večina) rešljivi. Z drugimi besedami: vsakič znova, pa naj mu gre še tako slabo, je prepričan, da "še ni konec sveta". Na večino dogodkov v življenju se odzove pozitivno; svoje odzive in razlage nadzira, s tem pa tudi svoje občutke in čustva. Obenem se še kako dobro zaveda tega, da lahko uspešno nadzira le sebe, ne pa tudi zunanjega sveta. Zaveda se, da se mora, če želi biti srečen in miren, naučiti pozitivno odzivati na vsak dogodek, pa naj je še tako neprijeten. Oborožen s takšnim pozitivnim pristopom ima okoli sebe ščit, ki ga varuje pred negativnimi odzivi. Seveda to ne pomeni, da zavaja samega sebe in da potvarja stvarnost. Pozitivni mislec ni "ubežnik" pred stvarnostjo, kot številni zmotno mislijo, in se ne zaslepi s svojimi fantazijami. Mu pa je dobro jasno, kako se spopasti s stvarnostjo in kako reševati težave.
Prav to je tudi vsa skrivnost pozitivnega razmišljanja. Takšno razmišljanje ni le filozofija, ampak tudi praksa. To je nekaj, kar moramo početi vsak dan, kar moramo početi ves čas in vedno znova. To je način življenja in ne trenutni navdih. To ni nujno zanikanje vsega neprijetnega, nesprejemljivega in slabega na svetu, marveč le drugačno zaznavanje stvari. Prav tako ne gre za nenehno ponavljanje "pozitivnih" besed ali dopovedovanje samemu sebi, da bo "že v redu".

Pozitivno razmišljanje je konstruktivno razmišljanje. Obsega razmišljanje o pravih rešitvah, reševanje težav, objektivnost, logiko in poštenost, kar je v popolnem nasprotju z zanašanjem na preteklost, s pretiranim obremenjevanjem z določeno zadevo ipd., kar zaznamuje pesimiste. Ta razlika je zlasti očitna, ko govorimo o partnerskem odnosu. Namesto da bi razmišljali o tem, kako rešiti posamezen problem (optimist), razmišljamo o tem, kaj storiti, da bi se mi počutili bolje, četudi bo problem zaradi tega še večji (pesimist).

Pozitivno razmišljanje vpliva na naše odzive in na to, kako se drugi odzivajo na nas. Je mentalni odnos, ki je odprt do misli, besed in podob, usmerjenih v uspeh, srečo in zdravje. Zato ima optimist najpogosteje prijetne občutke in podobe ter si z lahkoto predstavlja to, kar si v resnici želi doseči. Zaradi tega ima več energije in izžareva odločenost. Ker pa je pozitivno razmišljanje, tako kot negativno, v določeni meri "nalezljivo" (vsakdo med nami namreč vpliva na ljudi, ki jih srečuje v vsakodnevnem življenju), lahko sklepamo, da nam bodo ljudje bolj pripravljeni pomagati, če bomo pozitivno naravnani, in nasprotno: negativcem se bodo izogibali. Seveda moramo biti, če želimo biti pozitivni do drugih, najprej pozitivni do sebe.

SPODBUDE: NEVTRALIZATORJI NEGATIVNIH MISLI

Eden od najboljših načinov za spremembo razmišljanja je uporaba spodbud oziroma pozitivnih potrditev, s katerimi se postavimo po robu negativnim mislim in jih s tem nevtraliziramo. Gre za preproste trditve, ki si jih ves čas ponavljamo ter jih vcepimo v zavest kot navdih za zdajšnje in prihodnje ravnanje, razmišljanje in vedenje, oziroma za način spreminjanja vedenja, da bi dosegli končni cilj – pozitivno razmišljanje. Spodbude nam pomagajo premagati občutke potrtosti, frustriranosti, negativne naravnanosti.

Seveda morajo biti za to izpolnjeni nekateri pogoji. Predvsem morajo spodbude ustrezati problemu, s katerim se spopadamo; uporabljati moramo besede, ki nas spominjajo na končni rezultat, ki ga želimo doseči. Pomaga tudi, če si pripravimo seznam spodbud, ki ga imamo vedno pri roki. Biti morajo kratke in preproste, sestavljene iz akcijskih besed, ki vzbujajo pozitivne predstave ("Doseči hočem to-in-to"), ter nas spominjati na zastavljene cilje in končni rezultat.

Spodbude seveda nič ne zaležejo, če imamo negativne misli; te namreč oslabijo moč spodbud in na koncu omejijo našo moč pozitivnega razmišljanja. Če želimo, da nam spodbude omogočijo spremembo, se moramo naučiti odstraniti negativne misli. Ko nam to enkrat uspe, prevzamemo nadzor nad življenjem in začnem razvijati vzorce pozitivnega razmišljanja.

POZITIVNO RAZMIŠLJANJE IN OTROŠTVO

Otroci prehajajo skozi več faz dvoma in zaupanja vase. Zanje je značilno, da se vedno primerjajo z drugimi in o sebi neredko mislijo slabo. Kot starši jim lahko omogočimo, da se naučijo razmišljati pozitivno. Pomembno je, da otrokom resnično prisluhnemo in jim pomagamo premagati negativne misli in prepričanja.

Nekaj značilnih primerov razmišljanja otrok in pozitivnih odgovorov njihovih staršev:

"Ne zmorem."
"Vzemi si čas in poskusi znova. Verjamem vate."

"Tina me sovraži."
"Zdi se, da te je zavrnila, zagotovo ti ni lahko. Vem, da si želiš, da bi te imela rada. Zapomni si, da si prijazen otrok in čudovita oseba, ne glede na to, kaj Tina ali kdo drug reče ali stori. Kaj veš, morda pa Tino pesti težava, ki ni povezana s teboj?"

"V matematiki sem zanič!"
"Takšni računi so ti nekoč že šli od rok in vem, da jih znaš rešiti. Sicer pa, nihče ni dober v vsem."

"Tako sem neroden. Nikoli se ne bom naučil rolati."
"Težko se je naučiti nečesa novega. Se spomniš, kako težko je bilo, ko si prvič stopil na smuči? Ampak bil si vztrajen in zdaj si dober smučar."

Simuliranje pozitivnega odnosa je eden od najučinkovitejših vzgojnih ukrepov. Otroci se učijo skozi to, kako živijo, zato se naučite predstavljati svoje misli pozitivno. Predvsem pa moramo biti kot starši pozorni na lastno vedenje. Kakšne so naše vrednote in kako jih sporočamo otrokom? Učiti jih moramo stvari, ki so v življenju res pomembne. Pogovarjajmo se o tem, zakaj je naše življenje "bogato": zaradi dobre družine, prijateljev, vsakodnevnih radosti in malenkosti. Otroke spodbujajmo, naj opišejo, kaj je na njihovih prijateljih posebnega, enkratnega. Naj opisujejo njihove značaje in konjičke, ne tega, kar imajo. Otroci namreč pogosto povezujejo dobre občutke z gmotnimi dobrinami. Kadar nam otrok reče, da je njegov prijatelj srečen, ker živi v veliki hiši, ga vprašajmo, zakaj naj bi bil zaradi velike hiše srečnejši od njega. Izkoristimo to priložnost in sprožimo pogovor o otrokovih pričakovanjih, stališčih in prepričanjih. Z njim govorimo odprto in ga ne obsojajmo, saj bomo le tako dobili vpogled v otrokova prepričanja in mu predstavili svoja. Naučimo ga tudi, kako dober je občutek, ko nekomu nekaj podarimo. Otroka odpeljimo v kako dobrodelno ustanovo in mu ponudimo priložnost, da te občutke izkusi na lastni koži. Bodimo mu za zgled in ga naučimo, da najboljših stvari v življenju ni mogoče kupiti.

VZTRAJNOST, VAJA IN ODLOČENOST

Tako kot vsako slabo navado je tudi negativno razmišljanje težko spremeniti, vendar se splača. Bolj ko um usmerjamo k pozitivnemu in bolj ko urimo pozitivne misli, bolj se naše misli in občutki spreminjajo na bolje.

Pozitivno razmišljanje je navada, ki jo pridobimo z veliko vztrajnosti in vaje, predvsem pa odločnosti. Uspešni smo namreč le toliko, kolikor smo odločeni doseči zastavljeni cilj.

Ali, izraženo z matematično formulo:
Uspeh = ideja + odločenost.
Ideja – odločenost pa je le pobožna želja, fantazija, zapravljanje časa in dragocenih virov.

Prav tako kot negativno razmišljanje!

NEKAJ NASVETOV ZA RAZVOJ POZITIVNEGA MIŠLJENJA

V svojih notranjih dialogih uporabljajte pozitivne besede, kot so "zmorem", "sposoben sem", "možno je" itd.
Svoje notranje dialoge dopolnite z občutki sreče, moči in uspeha.
Negativne misli zamenjajte s konstruktivnimi, srečnimi mislimi.
V pogovorih z drugimi uporabljajte besede, ki izražajo občutke moči, sreče in uspeha.
Pred posameznim dejanjem si jasno predstavljajte rezultat, ki ga želite doseči.
Vsak dan preberite vsaj nekaj navdihujoče literature.
Družite se z ljudmi, ki razmišljajo pozitivno.
Sedite in hodite vzravnano. To krepi samozavest.
Bodite telesno dejavni.

POZITIVNO RAZMIŠLJANJE IN STARANJE

Znanstveno je dokazano, da ljudje s pozitivnim odnosom do življenja živijo dlje, ter da pozitiven odnos do življenja temu doda več let kot izogibanje kajenju in redna telovadba. Ljudje s pozitivnim odnosom do staranja v povprečju živijo 7,5 leta dlje kot tisti, ki se s staranjem ne morejo sprijazniti.
Učinek pozitivnega razmišljanja na staranje je večji od klasičnih "zdravniških" meril, kot sta nizek krvni tlak in nizka raven holesterola v krvi, ki naj bi življenju dodala po štiri leta.
Srce in arterije starejših ljudi, ki podležejo negativnim stereotipom o staranju, se ne odzivajo dobro na stres.

KAKO SE ZNEBITI NEGATIVNIH MISLI?

Za začetek jih zapišemo ali celo posnamemo, in to vsakič, ko se negativna misel pojavi ali pa nekdo/nekaj prispeva k našemu slabemu počutju.
Negativne misli sproti preverjajmo. Nanje bodimo posebno pozorni v obdobju, ko se nam razpoloženje znatno spremeni; misli v takem trenutku bodo bolj verjetno slabe.
Negativnih misli nikoli ne ocenjujmo takrat, ko se nam razpoloženje poslabša, ampak pozneje, ko bomo umirjeni. – Najbolj izrazite so, kadar smo jezni, depresivni ali čustveno vzdraženi.
Ko enkrat prepoznamo negativne misli, si za vsako zapišimo nekaj pozitivnih trditev. Najprej se osredotočimo na to, kako lahko rešimo problem. Ne uporabljajmo preveč poenostavljenih, splošnih besednih zvez, kot so: "Saj ni tako slabo", "To ni res" ali "Poglej še pozitivno plat". Takšne trditve s pogosto rabo izgubljajo vrednost in postanejo klišeji. Učinkovita alternativa se osredotoči na tiste vidike situacije, ki zares pomagajo. Pozitivna miselna alternativa bi morala zveneti prepričljivo in nam pomagati čutiti to, kar želimo čutiti, delovati tako, da bo za nas koristno, in se izogibati problemom.
Pripravimo si seznam najpogostejših negativnih misli in pozitivnih alternativ ter ga preberimo vselej, ko se nam v glavi poraja negativna misel.
Odločimo se, da bomo srečni, in glejmo na življenje s svetle plati.
Poiščimo razloge za pogost smeh.
Zaupajmo vase.
Družimo se s srečnimi ljudmi.
Predstavljajmo si le to, kar želimo, da se zgodi.
Naučimo se obvladovati misli.
Naučimo se koncentracije in meditacije.