Močna čustva so bistvo ljubezni – in močna čustva so tisto, kar je ljubezen spravilo ob dober glas. Intenzivnih čustev ne razumemo in jim ne zaupamo. Želimo si radosti in privzdignjenega razpoloženja, ki ju prinaša ljubezen. To nas povzdigne iz naše dolgočasne, vsakdanje rutine in povzroči, da se počutimo žive in pomembne. Vendar zaničujemo strah in jezo in žalost, ki prav tako spremljajo ljubezen. Pahnejo nas v globoka brezna strtosti in brezupa in nam dajejo občutek, kako smo nemočni in brez vsakršnega nadzora.
Kakor je pred veliko leti pripomnil Freud: “Nikdar nismo ranljivejši kot tedaj, ko ljubimo.”
Če ne razumemo intenzivnih čustev, ki jih sproža ljubezen, bo ljubezen za nas zmeraj strašljiva možnost. Na srečo v zadnjem času vznika radikalni nov pogled na čustva in njihovo vlogo v ljubezenskih razmerjih.
Razlog, da nas stiska v odnosu tako pogosto pahne v notranji kaos, je ta, da so naša srca in možgani naravnani tako, da uporabimo svoje partnerje, da nam pomagajo najti ravnovesje sredi stiske in strahu. Če namesto tega postanejo vir stiske, potem smo dvojno osiromašeni in ranljivi. Kakor je Terry rekel svoji ženi: “Da mi ravno ti to narediš, ti od vseh ljudi, ki jih poznam. Edina, na katero res računam. Tako sem zmeden. Če ne morem zaupati tebi, komu lahko zaupam? Mislil sem, da mi kriješ hrbet; bila si moje varno zatočišče; zdaj pa se mi zdi, kakor da si sovražnica in kakor da varnosti ni nikjer več.” Druga plat medalje je, da je ljubeča povezanost naravni protistrup strahu in bolečini.
… Učiti se ljubiti in biti ljubljen je, v osnovi, učiti se, kako se uglasiti s svojimi čustvi, da vemo, kaj potrebujemo od partnerja in te želje odprto izrazimo tako, da vzbudimo empatijo in podporo partnerja. Kadar nam ta podpora pomaga uravnovešati naša čustva – ostajati v stiku z njimi, a ne dovoliti, da nas preplavijo -, se lahko uglasimo in občutljivo odzovemo na svojega partnerja v zameno.
Več v knjigi Ker ima ljubezen smisel
