Mamin sinko
Moški, ki odrašča ob nesrečni mami in ob čustveno hladnem in odsotnem očetu, zatre svojo moško plat, kar se kasneje odraža v tem, da je preveč ženstven in navezan na mamo. Občutek ima, da mora poskrbeti in zaščititi mamo. Tak moški ne bo nikdar zgradil pristnega odnosa s partnerico, ker je mama na prvem mestu. Mogoče bo mama celo ljubosumna na žensko konkurenco in ji bo metala polena pod noge. Ko bosta sami, ji bo zabrusila kakšno pikro, vpričo svojega sina pa bo govorila, kako ima »ta mlado« rada in kako jo obožuje.
Kdo lahko reši situacijo? Sin. Ko bo sin odrastel, bo postavil mamo na svoje mesto in partnerici bo dal svoje mesto. Odrasel moški se ne bo skril in nemočno rekel: »Sami se zmenita«. Svoji mami pač mora postaviti meje.
In vi ženska – če ste poročene s takim moškim? Vsak odnos vas nekaj uči. Niste nemočne. Očitno se učite lekcije ljubezni do sebe. Vprašajte se, če ste srečne. Odgovor vam bo povedal vse. Odnos, ki vas duši, ni zdrav odnos …, kaj boste storile, pa je vaša odločitev. Najprej delajte na odpuščanju, sočutju in razumevanju. Dokler vas vse skupaj jezi, še niste nič naredile.
Občutek manjvrednosti
Opažam, da ima ogromno moških težavo z občutkom manjvrednosti. Občutek, da ni dovolj dober, da ni zadosti, da je premalo …
Od kod mislite, da izvirajo ti občutki? Moje opažanje je, da je kriva vzgoja in okolje, kjer je odraščal. Če je bil moški vzgojen s kritiko, da nikdar ni bilo dovolj dobro, kar je naredili, če so ga primerjali z nekom, če so ga kar naprej kritizirali, mogoče je za svoje napake dobil »batine«, potem ne more imeti občutka, da je dober.
Moški, ki so ga ustrahovali v otroštvu, da so ga lažje nadzirali, prav tako ne zmore imeti zdrave samopodobe.
Če je mama zelo kritična do sina, če s strani mame ne dobi pohvale, sin prenese jezo na mamo, na ves ženski svet; ta jeza se mu okrepi v vrtcu in šoli, kjer je največ učiteljic. Če tudi tam ne dobi pohvale in priznanja, se mu bodo vsi ti občutki vtisnili globoko v podzavest. Fantek, kasneje deček, naloži program, da za vse ženske ni dovolj dober in da ženske nikakor ne moreš zadovoljiti. Kot odraslemu moškemu se mu ti občutki odražajo prav v intimnem odnosu z žensko.
Moški, ki s strani mame ni dobil podpore, pohvale in spodbude; dobil pa je kritiko in neodobravanje, nekje obtiči.
Če obtiči na stopnji šestletnega dečka, mu na kraj pameti ne bo padlo, da vas povpraša, kako ste in ali potrebujete pomoč. Vidi samo sebe in svoje »igrače«, vidi svet, kjer se bo igral, vi, kot ženska pa ste mu dolžni zagotoviti in ga podpirati pri tem, da se bo lahko igral – tudi z vami odrasle igrice. Kupuje si drage avtomobile, nosi drage znamke – ker se samo tako počuti vrednega. Ampak vreden je samo toliko, kot stane njegova draga obleka svetovno znane blagovne znamke; nosi najdražje čevlje, ker se tako počuti vrednega; kupuje najdražje parfume, ker je tako zadoščen njegov občutek po vrednosti, kupuje drage ure, ker nosi nekaj vrednega na sebi. In ni mu mar, če za to porabi ves denar – tudi vaš.
Pomislite, ali je otroku mar za to, koliko stanejo igrače, in ali imate denar ali ne? Otrok, ki si želi igračko, trmari, vztraja, se vrže v trgovini na tla, izsiljuje …, ker ve, kaj hoče … Ko je starejši, se obnaša enako, samo malo bolj prefinjeno …
Moški, ki je obtičal nekje do trinajstega leta, je čustveni invalid. Ne zna se vživeti v čustva drugih, zahteva pa, da so njegove potrebe zadovoljenje. Mogoče ima čudna spolna nagnjenja; potrebuje raznovrstne pripomočke – igračke, da se lahko vzburi … Slej ko prej se mu začne dogajati, da v postelji z žensko odpove, ker tam ne more »blefirati«.
Naj vas ne zgrabi jeza – obtoževanje ne reši ničesar! Vsi so delali najbolje, kar so znali in zmogli. Odpustite jim.
Več v knjigi Ko ima življenje žur
