Nujno je pravilno odlaganje

Večji del se lahko reciklira in znova uporabi

V povprečju je vsak prebivalec sveta lani ustvaril 6,1 kilograma e-odpadkov, med kar sodijo različne elektronske naprave. Količina teh odpadkov se v Evropi veča trikrat hitreje kot vse druge kategorije odpadkov. Slovenija ni izjema, jih pa vedno bolje recikliramo.

Na svetu se je leta 2016 ustvarilo toliko e-odpadkov, kamor umeščamo vse od dotrajanih hladilnikov, televizij, solarnih panelov, mobilnih telefonov in računalnikov, da bi z njimi lahko napolnili več kot 1,2 milijona tovornjakov. Z njimi bi lahko zapolnili kolono od New Yorka do Bangkoka in nazaj. E-odpadki pa se bodo v prihodnje še bolj kopičili. V dveh letih (med 2014 in 2016) se je na primer njihova teža povečala za osem odstotkov, na 44,7 megatone, je zapisano v poročilu Univerze Združenih narodov.

Največ e-odpadkov na prebivalca so lani ustvarili v Avstraliji in na Novi Zelandiji (17,3 kilograma), le šest odstotkov so jih reciklirali. Sledili so Evropejci s 16,6 kilograma elektronskih odpadkov, vendar pa so reciklirali 33 odstotkov. Najmanj odpadkov ustvarijo v Afriki – v povprečju 1,9 kilograma na prebivalca – koliko se jih reciklira, pa ne vemo.

OGLAS

Na trgu vsako leto 30.000 ton e-opreme

In kako je v Sloveniji?

V letu 2016 je na slovenski trg prišlo več kot 30.000 ton e-opreme, kar 60 odstotkov predstavljajo veliki gospodinjski aparati, kot so pralni in pomivalni aparati, štedilniki, hladilniki. Številčno pa je vedno več izdelkov splošne porabe, zabavne elektronike, električnega orodja, informacijske opreme, razsvetljave, elektronskih igrač, telefonov. Če so včasih ljudje nove naprave kupili, ko so se stare pokvarile, se zdaj veliko naprav zamenja zaradi ponudbe naprednejših izdelkov, s tem pa se ustvari tudi veliko več odpadnega materiala.

Pomembno je pravilno odlaganje

Odsluženih aparatov pa ne smemo odvreči kamor koli – ne spadajo med navadne komunalne odpadke, tudi med kosovni odvoz ne. Zanje so namenjena posebna mesta – pri prodajalcu opreme, na odlagališčih, vedno več pa je tudi namenskih zabojnikov. Zanje najbolj množično skrbi družba ZEOS, ki so jo kot neprofitno skupno shemo ravnanja z e-odpadki ustanovili reprezentativni proizvajalci e-opreme, tesno pa sodeluje tudi z ministrstvom za okolje in Evropsko unijo.

“V 12 letih našega delovanja smo postavili več kot 1.500 zabojnikov, v trgovine pa zbiralnike za ločeno zbiranje sijalk, baterij in male e-opreme. Hkrati pa smo v letu 2016 in 2017 začeli postavljati ulične zbiralnike za e-odpadke. Teh smo do zdaj postavili 660. S tem potrošniku omogočamo čim bolj enostavno in prikladno oddajanje e-odpadkov in hkrati zmanjšujemo količino nepravilno ločenih e-odpadkov,” pojasnjuje Emil Šehič, direktor družbe ZEOS in vodja projekta Life – gospodarjenje z e-odpadki.

Po njihovih izkušnjah je ozaveščenost ljudi in odnos do odpadkov bistveno boljši kot v preteklosti, vedno več odpadkov se zbira ločeno, manj je divjih odlagališč. Če smo v Sloveniji leta 2012 zbrali 4 kilograme e-odpadkov na prebivalca letno, je zbrana količina e-odpadkov v letu 2016 znašala že 6 kilogramov na prebivalca. “Razloge za rast zbranih količin pripisujemo ne le večji potrošnji, ampak predvsem večji ozaveščenosti javnosti,” pravi Šehič. Te številke sicer predstavljajo, da zberemo 40 odstotkov vseh e-odpadkov. Cilj Evropske unije pa je, da jih do leta 2020 zberemo vsaj 65 odstotkov. Glede na hitro rast porabe bo torej po Šehičevih predvidevanjih treba zbrane količine povečati za več kot 50 odstotkov.

Kako ravnati odgovorno do okolja in družbe?

1. Pred nakupom razmislimo, ali res potrebujemo novo e-napravo.
2. Še delujočo staro e-napravo podarimo.
3. Odsluženo e-napravo oddamo na ustreznih mestih:
– na prodajnem mestu, ko kupujemo novo električno in elektronsko opremo (če gre za enakovreden izdelek),
– v zbirnih centrih izvajalcev lokalnih javnih služb, ki skrbijo za komunalne odpadke in
– v zbiralnicah proizvajalcev in podjetij, ki zbirajo električno in elektronsko opremo.
(Zveza potrošnikov Slovenije)

Večji del se reciklira in znova uporabi

Lastnost teh odpadkov je tudi, da se jih da zelo dobro reciklirati in ponovno uporabiti v proizvodnji. V povprečju namreč lahko obdelajo in predelajo več kot 90 odstotkov zbranega materiala. “Komponente in sestavni deli e-odpadkov so namreč kovine, plastični materiali, steklo – in ti materiali se v večini primerov ponovno vračajo v proizvodne procese za nove proizvode. V zadnjem času je izziv predvsem plastika, saj se v e-opremi nahajajo polizdelki, ki so različne plastike, različne barve. V ta namen se razvijajo novi tehnološki postopki ločevanja različnih plastik ter novi postopki recikliranja. Tisti del, ki se nanaša na nevarne komponente, pa se odstranjuje s sežiganjem ali nadzorovanim deponiranjem,” postopke ravnanja z e-odpadki opisuje Šehić.

Ti procesi delno potekajo pri nas, delno pa v tujini – predvsem v Avstriji, Nemčiji in Italiji. V tujino tako odpeljejo predvsem hladilnike in zamrzovalnike ter odpadne sijalke, pri nas pa demontirajo, dajo v razgradnjo ali delno obdelajo velike in male gospodinjske aparate ter TV-aparate in monitorje. “Ker se s stroški ravnanja z e-odpadki neposredno bremenijo proizvajalci e-opreme (t.i. razširjena odgovornost proizvajalcev), so ti še posebej pozorni, da uporabljajo reciklabilne materiale, čim manj nevarnih komponent in do demontaže prijazne izdelke.”

Naložbe v krožno gospodarstvo

Za res učinkovito ravnanje z e-odpadki je po Šehičevih besedah treba zagotoviti tehnološke naložbe, da bi celotno obdelavo lahko izvajali v Sloveniji. S tem bi zmanjševali negativni vpliv transporta na okolje, ustvarjali nova delovna mesta in zagotovili dodatno uporabo sekundarnih surovin pri nas. Ravnanje z odpadki je namreč tudi dejavnost, ki ustvarja dodano vrednost, hkrati pa je še posebej pomembno za ustvarjanje krožnega gospodarstva.

Avtor: Ana Svenšek
Virt: www.rtvslo.si