Česa se najbolj bojite? Vas je strah letenja, bakterij, javnega nastopanja ali pa morda kač, dvigala ali odprtih prostorov? Kaj se zgodi, če strah preraste v fobijo?
Fobija je zelo intenziven strah pred nečem, kar realno ne predstavlja nevarnosti za nas oziroma je ta nevarnost zelo majhna. Fobija nas ovira pri našem vsakodnevnem funkcioniranju ter lahko negativno vpliva na razna področja našega življenja. Tisto, česar se bojimo, je lahko zelo različno. Nekdo ima lahko fobijo pred insekti, drugi morda pred vožnjo z avtomobilom, številko 13 ali pred temo. Pogosto se posameznik zaveda, da njegova fobija ni povsem smiselna, a se je kljub temu ne zmore otresti.
V čem je razlika med fobijo in običajnim strahom?
Strah je eno izmed naših osnovnih čustev in ima kot tako svoj namen. Evolucijsko gledano strah pripomore k našemu preživetju in k samozaščiti. Ko se znajdemo v ogrožajoči situaciji (npr. proti nam teče medved ali drvi motor), nam strah omogoča, da se naše telo pripravi na boj ali beg. Čeprav doživljanje strahu za nas ni prijetno, je strah v mnogih situacijah za nas koristen. Nasprotno fobija za nas ni koristna, pač pa nas v življenju ovira.
Kako se počutimo ob fobiji?
V primeru, da se znajdemo v situaciji, pred katero imamo fobijo, je naše doživljanje lahko podobno paničnemu napadu. Srce nam prične biti hitreje, pričnemo se potiti, dihamo hitro in plitvo ter nas stiska v prsih. Prične se nam lahko tudi vrteti, začutimo slabost ali imamo občutek, da bomo omedleli. Doživljamo paniko in grozo. Zaradi neprijetnih občutkov se lahko viru fobije pričnemo aktivno izogibati. Npr. strah nas je psov, zato vsakič, ko vidimo psa, hitro prečkamo cesto, da bi se mu izognili. Posledično se z izogibalnimi vedenji naša fobija še utrjuje. Z izogibanjem sami sebi sporočamo, da je vir fobije resnično nekaj strašnega in si s tem zapremo možnosti, da bi pridobili tudi pozitivne izkušnje v določenih situacijah, npr. igranje s pasjim mladičkom.
Primer iz terapevtske prakse
K meni je prišel mlad fant s fobijo pred požiranjem, ki se imenuje fagofobija. Pred leti se mu je košček hrane zataknil v grlu. Pričel se je dušiti in ustrašil se je, da bo umrl. Čeprav se je situacija dobro končala, mu je bilo po tem dogodku zelo neprijetno uživati trdo hrano, saj se je bal, da se bo situacija ponovila. Z meseci in leti se je njegov strah stopnjeval. Pričel je opuščati trdo hrano, dokler se ni prehranjeval le še izključno s tekočo hrano. Začel se je izogibati prijateljem, določenim službenim situacijam in drugim priložnostim, kjer je bila prisotna hrana. Težave je imel tudi v odnosu s partnerko, saj je bila ta prepričana, da njen fant pretirava in ni razumela, zakaj preprosto ne je, kot je to počel včasih.
Ko sva pričela s terapijo, se je pokazalo, da mladega gospoda zelo skrbi, kaj fobija pove o njemu. Bal se je, da to pomeni, da je nor. Preko terapije je spoznal, da fobija ni nekaj, česar bi se moral sramovati in da o njem ne pove nič slabega. Potencial za razvoj fobije ima takorekoč vsak. Raziskala sva, kakšne so njegove misli in čustva ob pojavi fobije ter pričela s terapevtskimi tehnikami, ki so še zlasti primerne za fobije. Sestavila sva lestvico postopnih vedenj, ki jih je nato redno izvajal doma. Ko je ta vedenja ponavljal, je ugotovil, da se njegov strah zmanjšuje. Postopoma je pričel uživati vse več trde hrane, dokler mu hrana ni več predstavljala problema. Občasno je še začutil strah ob misli, da bi se s hrano zadušil, a se je preko terapije naučil ta strah ustrezno obvladati.
Fobija ima lahko zelo omejujoč vpliv na naše življenje. Lahko imamo občutek, da smo ostali povsem brez nadzora in da se naše življenje vrti zgolj še okoli fobije. Takrat se je dobro spomniti, da je fobija nekaj, kar se vsekakor da odpraviti in da imamo vse možnosti, da znova zaživimo polno.
