»Najboljša je prva jutranja kava in prvič je vedno najlepše…«

Če bi lahko danes primerjala svoje življenje z valovanjem morja, bi lahko rekla, da je primerljivo z nežnim jutranjim valovanjem. Mirna gladina na kateri se nežno pozibava čolniček življenja. Čutim notranjo trdnost, izpolnjenost.  Mirna sem, predvsem pa vem, kam sem namenjena. Pred nekaj meseci sem se odločila zase. Da se bom čutila in živela svoje občutke. Da bom prisluhnila svojemu telesu in da se bom pogovarjala z njim. Da se bom izražala. Za nekaj časa sem tudi iz življenja odstranila vsa orodja, s pomočjo katerih sem se razvijala večino svojega življenja, ker preprosto nisem vedela koga ali kaj živim in ker sem imela občutek, da sem izgubila pravo sebe. Odločila sem se, da v svoje življenje sprejmem le tisto in tiste ob katerih lahko doživljam le pravo sebe, tisto kar mi paše in to, kar mi je všeč.

Bilo je kar burno obdobje. Od spuščanja določenih oseb, dogodkov, stvari ipd. v svoje življenje, do občutkov krivde, do omahljivosti in dvomov v lastne odločitve, ko sem iz svojega življenja izločevala vse kar ni bilo v sozvočju z mano. Ni lahko biti zvest sebi, če se vse življenje oziraš na druge in na njihove občutke ter se identificiraš s stvarmi, ki niso tvoje. Danes, ko znam bolje prisluhniti sebi in svojim občutkom lažje prepoznam tisto, kar ni moje. Zaupam življenju in ljudem, ker sem se tako jaz odločila. Zaradi sebe. Če drugi do mene nimajo dobrih namenov, to ni moja stvar. Jaz sem zaradi tega še vedno popolna, sama-svoja. Všeč mi je, da se tega zavedam, kajti vedno bodo obstajali ljudje, ki bodo imeli v odnosu do mene svoje namere in vedno to ne bo v sozvočju z mano. Vedno obstaja možnost, da kdo poizkuša živeti v odnosu do mene zgodbo, ki mi lahko škodi. Zaradi vsega tega spoznanja sem prišla do zaključka, kako pomembni so v naših življenjih trenutki.

Trenutki, ki naredijo zgodbo. Trenutek, ki ga doživiš kot celoto. Trenutek, ko doživiš popolnost. Ko čutiš in izkušaš. To je pomembno. V trenutku je lahko vse. Od zavedanja do občutenja. V trenutku je sedaj. Naslednji trenutek bo novi sedaj. In nikoli več ne bo isti trenutek. In nikoli več ne bomo čutili enako in nikoli več ne bo tako kot je bilo. Vsak naslednji trenutek bo nov delček življenja. Vsak trenutek sem nova JAZ. Ni to kdo drug in ni ničesar drugega. Le jaz v sedaj. Le jaz s svojimi občutki. In ravno zaradi tega ni pomembno, kdo je nekdo drug. Ker tisto, kar sem, poraja naslednji trenutek mene. In ko izkušam trenutek v trenutku, tam ni prostora za druge. In ko tako izkušam sebe v trenutku, takrat resnično živim. In takrat TI nimaš z mano nobene veze.

OGLAS

Takrat lahko ljubim, ker znam čutiti sebe. In takrat je vedno prvič. In takrat je vedno najlepše. In prvič je vedno najlepše… kot sem enkrat zapisala: »Najboljša je prva jutranja kava in prvič je vedno najlepše…«