Jesen je čas opuščanja, spuščanja, minevanja. Narava jeseni odvrže, zavrže, spusti, transformira vse, kar je minilo, kar je oddelalo svoje, kar se je iztrošilo, kar je preživeto. S tem da prostor novemu. Enako velja za nas ljudi, le da je pri ljudeh vse kar je povezano z minevanjem, s spremembami, z novim, večinoma povezano s strahom. Zaradi tega je zdaj tisti čas v letu, ki je najbolj neprijeten, ko so strahovi na pohodu, ko vidimo, da se približuje tema.
Energetski center Vranice je center naših strahov, kjer se lahko občuti radost življenja, v kolikor smo se sposobni na konstruktiven način soočati s svojimi strahovi, ki v resnici služijo za ozaveščanje.
Sonce bo te dni prehajalo vrata 28; ki so vrata »igralca«, in simbolizirajo naš strah pred smrtjo. Ali ima življenje sploh smisel? Dokler vidimo v življenju le borbo za preživetje, težko v tem vidimo smisel. Ko enkrat ozavestimo, da smrti v resnici ni, se lahko prepustimo Igri življenja, se sprostimo v svoji Vlogi, ki nam jo je življenje tokrat namenilo in smo s tem zgled drugim. In to je v resnici edina stvar za katero se je vredno briti v življenju – za to ultimativno spoznanje.
Vrata 28 simbolizirajo tudi Arhetip Tistega, ki si upa, ki si drzne. Ki ne dovoli nikomur, da mu stoji na poti, ki vodi do njegovega namena, smisla. Pripravljen je na vse izzive, vsa tveganja. Instinktivno ve za kaj se je vredno boriti. Pripravljen je živeti s tveganjem, saj to pomeni, da »življenje zajema s polno žlico«.
Vse kar v teh dneh aktivira Sonce, bomo prizemljevali skozi vrata 27, ki so locirana v energetskem centru Sakrala. Sakralni center je izvor naše življenjske energije, ki poganja naš svet in življenje na njem.
Vrata 27 so vrata »skrbi, nege«. Ta vrata nas nagovarjajo k skrbi, negi, zaščiti šibkejših. To so vrata altruizma. Vendar – kdaj smo v resnici sposobni poskrbeti za druge? Ko smo sami v redu- ko torej najprej poskrbimo sami zase. Pomembno je, da v skrbi za druge, ne delujemo iz občutka krivde in dolžnosti.
Vrata 27 simbolizirajo Arhetip Negovalca. Negovalec deluje s sočutjem. Zaveda se, da je ključ resnične nege v tem, da delujemo iz stanja uravnoteženja med tistim, kar je dobro za nas in hkrati za druge. Da se torej ne razdajamo na račun sebe. Zaveda se, da dokler ni poskrbljeno zanj, v resnici on ne zmore skrbeti za druge.
Zajemimo življenje s polno žlico. Poglejmo strahu direktno v oči. Živimo svoje življenje. Bodimo drzni. Upajmo si. Poskrbimo zase. Dajmo si tisto, kar čutimo, da potrebujemo. Edino celostni smo lahko vzor, zgled, nekdo, ki lahko nekaj da.
Dokler delujemo iz strahu, nemoči, anksioznosti, zaskrbljenosti… kaj lahko v resnici damo nekomu drugemu? Precej verjetno je, da v tem primeru dajemo zato, da bi dobili nazaj… da dajemo iz pričakovanj.
Ko pa dajemo iz ljubezni, miru, izpolnjenosti… je to način dajanja (negovanja), ki celi, podpira, daje moč… plemenu, skupnosti.
