Velikokrat čakamo. Na boljši trenutek. Na več časa. Na več poguma. Na to, da se bomo “počutili pripravljene.”
A resnica je, da nas največkrat ravno čakanje drži v zanki nedejavnosti.
V resnici nikoli ne pride popoln trenutek – pride pa odločitev.
Danes si daj dovoljenje, da začneš točno tam, kjer si. Tudi, če se zdi, da še nimaš vsega znanja. Tudi, če tvoj glas še ni popolnoma jasen. Tudi, če se počutiš ranljivo. Ustvarjanje, rast in pogum prihajajo skozi pot, ne pred njo.
Naj bo današnji dan dan, ko premakneš notranje meje in se iz čakanja prestaviš v gibanje.