Svetloba brez sence ne obstaja. In ti si oboje. Tvoj strah, tvoja jeza, tvoje rane – niso tvoji sovražniki. So tvoji učitelji.
Duhovna rast ne pomeni, da postaneš popoln/a. Pomeni, da sprejmeš vse dele sebe. Da jih objameš. Da pogledaš svojo temo v oči in rečeš: “Tudi ti si del mene. In zdaj te ne zanikam več.“
Senca se ne zdravi z obsojanjem, temveč z nežnostjo. In ko to narediš, začneš celiti.
Afirmacija:
“Sprejemam vse, kar sem. Moje rane so vrata v ljubezen.”