V sebi nosiš nekaj, kar nikoli ne ugasne. Tudi ko si utrujen/a, tudi ko se izgubiš, tvoja notranja svetloba ne ugasne – samo za hip se zakrije.
Tvoje bistvo je svetloba. Iz nje si prišel/la, k njej se vračaš. Včasih pozabiš. In to je v redu. A danes se spomni. Vzemi trenutek. Roko položi na srce. Zapri oči in si šepni: “Jaz sem svetloba.“
Ne kot ideja. Kot resnica. Tudi ko jokaš, si svetloba. Tudi ko padeš, si svetloba. In ko ljubiš – takrat najbolj siješ.
Afirmacija:
“Spominjam se, kdo sem. Jaz sem svetloba, ki je nikoli ne more zatemniti tema.”