Kako stiske iz otroštva vplivajo na telo
Raziskave so jasno pokazale, da neprijetne izkušnje, nerazrešena čustva in dogodki iz otroštva ne zaznamujejo le našega spomina, temveč trajno vplivajo na naše telo. V knjigi Biologija prepričanj dr. Bruce Lipton pojasnjuje, zakaj ima zgodnje otroštvo tako pomenljivo vlogo pri našem čustvenem, mentalnem in telesnem dobrem počutju v odraslem obdobju:
Osnovno obnašanje, prepričanja in odnosi, ki jih zaznavamo pri naših starših, postanejo usmeritve, ki se kot sinaptične steze zapišejo v našo podzavest. Ko so vtisnjene v podzavestni um, preostanek življenja nadzorujejo našo biologijo… razen če ugotovimo, kako jih reprogramirati.
Če koga obhajajo dvomi v zvezi s prefinjenostjo povedanega, naj pomisli na trenutek, ko je prvič zaslišal svojega otroka izreči kletvico, ki jo je ta pobral pri njem.
Glede na natančnost tega sistema posnemanja obnašanja si predstavljajte posledice, če bi slišali vaše starše reči, da ste ‘neumen otrok’, da si ‘ne zaslužite stvari’, da ne boste ‘nikoli ničesar dosegli’, da ‘se ne bi nikoli smeli roditi’ ali da ste ‘gnusen slabič’. Ko nepremišljeni ali brezčutni starši dajejo takšna sporočila svojim otrokom, se brez dvoma ne zavedajo, da se bodo ta zapisala v njihovo podzavest kot nesporna ‘dejstva’ – tako zagotovo kot se biti in bajti prenesejo na trdi disk vašega računalnika.
V obdobju zgodnjega razvoja se otrokova zavest ni razvila dovolj, da bi te trditve staršev kritično ocenila kot zbadljivke in ne nujno resnične značilnosti njih kot osebe. Ko so vnesene v podzavestni um, te besedne žaljivke postanejo “resnice”, ki podzavestno oblikujejo obnašanje in otrokov potencial skozi vse njegovo življenje.
Raziskovalni projekt Tegobe iz otroštva (študija ACE) pritrjuje trajnemu vplivu zgodnjega otroštva. Študija, ki je spremljala več kot 17.000 udeležencev, je pokazala, da se nerazrešena travma iz otroštva močno odraža na telesu še globoko v odrasli dobi. Oseba z visokim rezultatom ACE ima v primerjavi z osebo, katere raven ACE je enaka 0, 3x več možnosti, da bo kadila in celo 30x večjo verjetnost za poskus samomora. Prav tako je študija potrdila neposredno povezavo med otroškimi travmami in rakom, boleznimi srca, sladkorno, kapjo, visokim krvnim pritiskom, zlomi kosti, depresijo in zlorabo mamil. Veliko udeležencev je bilo starih več kot 60 let, kar kaže, da imajo otroške travme in težavne izkušnje vpliv na telo še desetletja potem, ko so se dogajale.
Nick Ortner, povzeto iz knjige Tapkanje za lajšanje bolečin
