Kolikokrat ste rekli, da vas je razjezil šef, da ste nervozni zaradi gostega prometa, da vas je spet prizadel partner, da ste jezni na otroke, ker nikoli ne pospravijo za sabo? Včasih smo slabe volje že zaradi vremena ali večernih poročil.
Ne dolgo nazaj sem se tudi sama znašla pred podobnim izzivom. Za mojo slabo voljo in jezo je bil kriv pes, ki je v bližini hiše ves dan lajal na mimoidoče. In takrat me je spreletelo. Vprašanja so mi kar rojila po glavi. A zdaj bo pes kriv za moje počutje? Ob tej misli sem se kar stresla.
Takšni in podobni odzivi na zunanje okoliščine, ljudi ali dogodke nam povzročajo notranji nemir. Način lastnih odzivov oz. način, kako dogodki vplivajo na nas, smo nezavedno razvili že v otroštvu, ko smo opazovali starše, vrstnike, naše vzornike, učitelje; nekatere načine odzivanja smo tudi podedovali. Vsekakor pa smo jih sprejeli za svoje. Navada, da so okoliščine ali drugi ljudje krivi za naše počutje, se je tako utrjevala, da je postala naše prepričanje in nato naša resničnost. Ko imamo občutek, da je nekaj ali nekdo zunaj nas kriv za naše slabo počutje, je to znak, da se moramo začeti zavedati svojih reakcij.
Je res tako? Obstaja možnost, da bi lahko bilo drugače?
Kaj se dogaja, ko za svoje počutje krivimo druge? Odgovornost prenašamo nanje. Oni so krivi.
Ko krivdo in odgovornost prenesemo na koga drugega, občutimo sicer trenutno olajšanje, a obenem jim takrat tudi predamo vso moč in se tako odrečemo svoji.
Postanemo »odvisni« od volje in energije drugih ljudi in okolice. Nismo več svobodni, ker nimamo več občutka, da lahko sami vplivamo na svoje življenje. Postanemo »ubogi jaz«, ki ga šef nadleguje in mori, partner vedno znova razjezi; tu so še otroci, ki nam povzročajo skrbi, pes v soseski, ki moti naš notranji mir, in tako v nedogled. S takšnim načinom reagiranja in pritoževanjem nezavedno predajamo svojo moč drugim ljudem in okolici.
Tudi skrb in odgovornost za svoje zdravje radi prepuščamo drugim. Enostavneje je vzeti tabletko kot spremeniti prehrano ali začeti s fizično aktivnostjo. Zato pa tako cvetijo farmacevtski posli in tisti, ki ponujajo čudežne in ultra hitre rešitve. Človek še vedno naseda.
Postavlja se vprašanje: Ali res lahko vsi ozdravimo? Lahko vsi rešimo svoje največje težave?
Ne vsi. Samo tisti, ki uspejo sprejeti odgovornost zase, za svoje telo, počutje, zdravje, dejanja, za vse strahove, frustracije … Takrat se zgodi čudež. Takrat dobimo neverjetno moč, da lahko spremenimo svoje stanje. Le ozavestiti je potrebno, da je odločitev za uporabo te moči naša svobodna izbira.
Ko se očistimo svojega čustvenega strupa in se na negativna čustva drugih ne odzivamo več, oddajamo le ljubezen in drugi opazijo, da npr. njihova jeza na nas ne vpliva več. Enostavno ne morejo več manipulirati z našimi čustvi.
V 3. korakih do spremembe stanja
A to se ne zgodi kar čez noč. Sama se že dolgo učim, pa še vedno mi kdaj spodleti. A vaja dela mojstra. Vaja, ki vsebuje samo 3 enostavne korake. Lahko si jih zapišete na list papirja in jih kot opomnik nosite s seboj.
- Najprej je potrebna trdna odločitev za spremembo stanja.
- Postanite pozorni na svoje počutje. Ko začutite negativno čustvo, si postavite pravo vprašanje: Kdo to čuti? Ta, ki čuti, je za to odgovoren sam in edini je, ki lahko počutje spremeni.
- Vadite sprejemanje odgovornosti za svoja čustvena stanja (ne da bi se krivili in obsojali), dokler vam ne uspe, ne glede na to, koliko časa boste potrebovali.
V ta namen priporočam v branje zame dve izjemno uporabni knjigi: Onstran strahu in Štirje dogovori. Napisal ju je tolteški mojster preobrazbe Don Miquel Ruiz. Za lažjo spremembo negativnih čustvenih stanj v pozitivna in harmonična pa iz svojih osebnih izkušenj priporočam tudi uporabo cvetnih esenc in energijskih vaj.
Enostavno in preprosto. Edina stvar, ki vam lahko uspeh onemogoči, je to, da se prenehate truditi.
